Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je novembra izdalo obširen dokument »Učinki Zelenega dogovora »od vil do vilic« in Strategije EU za biotsko raznovrstnost na ekonomsko in prehransko varnost«, v katerem skušajo ovrednotiti potencialni vpliv sprejetja ukrepov dveh temeljnih strategij Evropske unije. V članku bomo skušali pokazati njihov pogled na predlagano evropsko politiko kmetijstva in ohranjanja narave.

 

Ključne besede: zeleni dogovor, prehranska varnost

 Evropska komisija (ES) je predstavila strategijo Zelenega dogovora »Od vil do vilic« in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost, ki uvajata določene omejitve za kmetijstvo Evropske unije s ciljno usmerjenim zmanjšanjem rabe tal, gnojil, protimikrobnih sredstev in pesticidov. Strategiji, ki ju je Evropska komisija pripravila v letu 2020, predstavljata temeljni premik v prehranski in kmetijski politiki EU. Imeli bosta pomemben vpliv na strukturo in produktivnost živilskega sektorja in kmetijstva v EU. Ker je EU pomembna pridelovalka hrane in udeleženka v mednarodni kmetijski trgovini, bo ta premik politike vplival tudi na mednarodne trge kmetijskih pridelkov in izdelkov in posledično na širši prehranski in kmetijski sistem.

Trije scenariji

Ameriško kmetijsko ministrstvo (USDA), je izdelalo analizo, ki proučuje tri scenarije uvedbe strategij in njihov vpliv na kmetijske trge. Tako so izdelali analizo, kjer so predvideli uvedbo ukrepov strategij le v EU, drugo, kjer so predvideli, da bi ukrepe sprejelo le del svetovne skupnosti, vključno z izrecnimi trgovinskimi omejitvami EU za tiste, ki se ukrepov ne bi držali in tretji scenarij, če bi ukrepe sprejeli globalno.

Glede na rezultate objavljene v dokumentu, bi desetletni načrt EU za ciljno zmanjšanje rabe tal, protimikrobnih sredstev, gnojil in pesticidov lahko privedel do zmanjšanja kmetijske pridelave v EU in upad konkurenčnosti na domačem in izvoznih trgih. Kalkulacije predvidevajo, da bi se kmetijska pridelava zmanjšala od 7 do 12 odstotkov. Zmanjšanje kmetijske pridelave bi zaostrilo ponudbo hrane v EU, kar bi povzročilo rast cen. To pa bi vplivalo na kupno moč potrošnikov. V vseh treh scenarijih bi se najbolj zvišale cene in stroški hrane na prebivalca za EU. Vplivi na pridelavo bi bili manjši na svetovni ravni, razen v primeru globalnega sprejetja, ko bi  pridelava upadla za 11 odstotkov. Takrat bi povišanje cene hrane zaznali po vseh regijah. Ocenjujejo pa, da bi, razen v primeru globalnega sprejetja, v ZDA cene in stroški hrane ostali razmeroma nespremenjeni.

Zmanjšanje pridelave v EU in drugod bi povzročilo zmanjšanje obsega trgovine, čeprav bi zaradi sprememb uvoznega povpraševanja, nekaterim regijam to prineslo korist. Če bi bila trgovina zaradi uvedbe predlaganih ukrepov omejena, bi se negativni vplivi skoncentrirali v regijah z največ svetovne populacije, kjer je prehranska varnost že sedaj nizka.

Zmanjšanje  pridelave in trgovine, skupaj s predvidenimi povišanji cen živil, bi znatno vplivalo na zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) EU. V primeru, da bi ukrepi veljali le za EU, bi zmanjšanje BDP predstavljalo 76 odstotkov upada svetovnega BDP. Če bi bile strategije sprejete tudi zunaj EU, bi se delež EU v upadu svetovnega BDP v EU zmanjšal na 49 odstotkov in le 12 odstotkov, če bo sprejet po vsem svetu. Učinki na BDP ZDA bi bili manjši kot v EU in po svetu v vseh scenarijih uvedbe ukrepov.

Zmanjšanje prehranske varnosti

• Analiza opozarja, da bi se lahko prehranska varnost, merjena kot število ljudi, ki nimajo dostopa do vsaj 2.100 kalorij na dan, znatno zmanjšala v 76 državah z nizkim in srednjim dohodkom, zlasti v Afriki.
• Do leta 2030 bi se prehranska varnost v primeru sprejetja ukrepov samo v EU zmanjšala za dodatnih 22 milijonov ljudi, kot je bilo predvideno brez predlaganih strategij. Število bi se povzpelo na 103 milijone po srednjem scenariju in 185 milijonov pri globalni uvedbi ukrepov.

V sami študiji opozarjajo, da so upoštevali le vidike vpliva na trge kmetijskih surovin v okviru strategij, niso pa upoštevali drugih pomembnih vidikov predloga EU, na primer povečanega deleža ekološke pridelave ali zmanjšanje količine živilskih odpadkov in izpustov toplogrednih plinov. Rezultati kažejo predvsem potencialne vplive na trg in varnost preskrbe s hrano.

Strategije, ki temeljijo na predlaganih zmanjšanjih vnosa, ne zagotavljajo dovolj informacij o potencialnih koristih in stroških za okolje in zdravje ljudi. Zato je to pomemben del razprave o strategijah. Kljub temu na USDA ocenjujejo, da je analiza tržnih vplivov strategij lahko zelo pomembno orodje za vrednotenje ciljev novih pristopov politike EU. (JR)