Liam MacHale, Irsko združenje kmetov; Roman Žveglič, predsednik KGZS; Janez Pirc, direktor KGZS

V Šibeniku je od 12. do 14. oktobra potekal 10. kongres evropskih kmetov, ki sta ga organizirala Copa in Cogeca ob podpori Hrvaške kmetijske zbornice (HPK). Kongresa se je kot enakovreden partner udeležila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.  

Ključne besede: kmetijstvo, evropski kmetje, kongres

Med 400 udeleženci in panelisti so razprave zaznamovale skrbi, povezane s številnimi "popotresnimi sunki" po nesreči Covid-19, vojno v Ukrajini in posledicami podnebnih sprememb. Vsi deležniki, ki so sodelovali na panelih, so se strinjali: varnost preskrbe s hrano in trajnostni razvoj morata biti prednostna cilja, oboje pa morajo povezovati inovacije in naložbe. 

Zaradi krize Covid so kmetje in evropske zadruge štiri leta čakali na svoj kongres. Medtem se je evropsko kmetijstvo soočalo s krizami, ki so si sledile ena za drugo z vedno večjo intenzivnostjo. Čeprav je bilo evropsko kmetijstvo zelo odporno, kot je poudaril poslanec Evropskega parlamenta Norbert Lins, tega ne moremo in ne smemo nikoli jemati za samoumevno. Hkrati so enako pomembna vprašanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Po mnenju češkega ministra za kmetijstvo Zdeneka Nekule je kmetijski sektor eden od edinih gospodarskih sektorjev, ki lahko ukrepa tako, da predlaga konkretne rešitve za obe vprašanji. Minister Nekula se je v svojem govoru osredotočil na dva konkretna primera: ogljično kmetovanje in nove genomske tehnike.

Gospa Lambert, predsednica združenja Copa: "V naših obsežnih izmenjavah v zadnjih dveh dneh kongresa smo lahko začutili, kako zapletene so razmere na terenu in koliko je kratkoročnih in dolgoročnih negotovosti. Različni predlogi Evropske komisije, ki so trenutno na mizi ali napovedani, je ne smejo še poslabšati. Potrebujemo preverjanje realnosti, da upoštevamo nove elemente, ki vplivajo na sektor, in se osredotočimo na rešitve, ki bi kmetom lahko prinesle jasnost in odgovore."

Vojna v Ukrajini in njene posledice so bile prav tako v središču razprav.  Mykola Solskyi, minister za agrarno politiko, in Maria Didukh, direktorica ukrajinskega nacionalnega agrarnega foruma, sta odločno pričevala o zaostrovanju konflikta in zaskrbljenosti, ki se pojavlja v ukrajinski kmetijski skupnosti, kjer se že zdaj pričakuje, da se bo njihova proizvodnja za letino 2023 zmanjšala za 40 %. Na evropski strani je bilo izpostavljeno vprašanje cen in razpoložljivosti energije in gnojil, pri čemer je komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski (ki se je zadržal v Bruslju) na videokonferenci posredoval najnovejše informacije o pričakovanem sporočilu o gnojilih.  Marija Vučković, gostujoča hrvaška kmetijska ministrica, je poudarila pomen usklajenih evropskih ukrepov za podporo evropskim kmetom, ki bodo kar najbolje izkoristili orodja, ki so na voljo v novi SKP.

Armengol, predsednik združenja Cogeca, je dejal: "Zaradi ruskega "oboroževanja" oskrbe s hrano in energijo potrebujemo skupen in enoten evropski odziv. Kmetijske zadruge so še pomembnejše kot kdaj koli prej, saj kmetom pomagajo pri spopadanju s trenutnimi izzivi, zmanjšujejo proizvodne stroške in ustvarjajo večjo dodano vrednost njihovih proizvodov."

Kmetijstvo je bolj kot kdaj koli prej bistveno za prehransko varnost, ekološki prehod, boj proti podnebnim spremembam in energetsko odvisnost. Kmetijstvo potrebuje več podpore in upoštevanja, da bi postalo privlačnejše, konkurenčnejše, odpornejše in trajnostno. To bo edini način za doseganje generacijske prenove.