Foto Pexels

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ostro nasprotujemo trditvam, ki so se pojavile v medijih, in sicer, da je »problem pitne vode kmetijstvo, ne pa industrija.« Gre za trditev spoštovanega gospoda Jorga Hodaliča, ki je navedbe izrekel v intervjuju  v tiskani izdaji Dela, v torek, 12. julija 2022. KGZS je Delu že posredovala zahtevek za popravek.

Ključne besede: Pitna voda, onesnaževanje, kmetijstvo

Gospod Jorg Hodalič v intervjuju pravi: »Onesnaževanje v kmetijstvu je nenehno: najprej s pesticidi zatirajo plevele, nato mečejo gnojila, za njimi zaščitna sredstva, in to vsako leto« (Delo, št. 159, 12). Gre za napačno, za javnost zavajajočo in za kmete škodljivo trditev.

Kmetovanje na vodovarstvenih območjih (VVO) je namreč strogo zakonsko regulirano, močno je omejena raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS).  Zaradi različnih stopenj varovanja se VVO deli na tri območja, in sicer širše (na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom), ožje (na katerem se izvaja varovanje s strogim vodovarstvenim režimom) in najožje območje (na katerem se izvaja varovanje z najstrožjim vodovarstvenim režimom). Na območju zajema pitne vode sta gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev popolnoma prepovedana.

Na najožjem območju morajo biti kmetijska zemljišča vse leto prekrita z zeleno odejo. Prepovedano je preoranje trajnega travinja, razen travinja, ki je vključeno v kolobar. Na tem območju je prepovedana uporaba gnojevke in gnojnice, omejena je uporaba hlevskega gnoja in mineralnih gnojil. Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik so količinsko navzgor močno omejena in dovoljena le izjemoma pod določenimi pogoji. Prepovedana je uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti ter ostankov iz greznic, malih čistilnih naprav in skupnih čistilnih naprav. Prav tako je prepovedano uporabljati FFS, ki vsebujejo aktivne snovi iz seznama, ki ga vsako leto objavi pristojno ministrstvo.

Gospod Jorg Hodalič v intervjuju še dodaja: »Vse meritve onesnaženja vedno pokažejo na razgradne produkte pesticidov in gnojil« (Delo, št. 159, 12). Tudi ta trditev ni resnična. Meritve onesnaženja, ki jih je v obdobju 1998-2020 izvedla Agencija RS za okolje (ARSO), kažejo na bistven trend izboljšanja pri onesnaževanju s pesticidi in gnojili: »Rezultati monitoringa kakovosti podzemne vode in analize podatkov za obdobje 1998-2020 kažejo statistično značilne trende zniževanja koncentracij nitrata, atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina na vodnih telesih podzemne vode in na posameznih merilnih mestih. Statistično značilne trende ugotavljamo za parametre, ki so vzrok slabemu kemijskemu stanju vodnih teles podzemne vode in sicer za nitrat in atrazin.« (Vir: ARSO, Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji za leto 2020, link)

Prepričani smo, da je popolnoma neutemeljeno trditi, da je slovensko kmetijstvo neuvidevno do okoljskih standardov in označiti kmete kot onesnaževalce pitne vode. Slovenski kmetje so namreč zavezani strogim evropskim zakonskim regulativam s področja varovanja okolja, ki jih pristojne ustanove nadzirajo. V KGZS opozarjamo, da so tovrstne izjave in medijske objave za kmete in slovensko kmetijstvo izjemno škodljive, zato smo medijski hiši Delo že posredovali zahtevo za prikaz nasprotnih dejstev.