Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so z današnjim dogodkom proslavili 23. obletnico delovanja.

V slovenski zgodovini bo 12. maj 2000 zapisan kot eden najpomembnejših datumov za kmetijsko organiziranost v Sloveniji. Na ta dan pred 23. leti je namreč bila v Ljubljani ustanovna seja prvega Sveta KGZS kot najvišjega organa na novo nastale stanovske organizacije, ki je bila po dolgih zapletih ustanovljena na pobudo kmetov. O pomenu zbornice so spregovorili: predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager in direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške - LK Kärnten Hanzi Mikl.

Reprezentativna organizacija

»Danes mineva 23 let, odkar je bila po dolgih letih političnega  usklajevanja z zakonom  ustanovljena Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Z njo si je država zagotovila reprezentativno organizacijo, ki je sposobna zastopati različne interese. Ti izhajajo iz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se opravlja kmetijska, ribiška in gozdarska dejavnost. Veseli me, da je KGZS v vseh pogledih zaživela kot stanovska organizacija z zaznanim poudarkom skupnosti, da je bila prepoznana kot nekaj,  na kar lahko članstvo računa tudi tokrat, ko ne gre vse lepo in prav,« je poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič in dodal: »V tem času se je pokazalo, da smo na zbornico kot ustanovo lahko ponosni, saj uresničuje svoje poslanstvo ob ustanovitvi: zastopanje interesov kmetijstva. Zbornica omogoča, da kmetje opozarjamo nase, na to, kar prispevamo k družbi, k urejenosti krajine in predvsem k narodni zavesti in samozavesti. Stojmo ob strani tistim, ki vstopajo v kmečki poklic, razvijajmo in krepimo strokovne službe kmetijskega svetovanja, krepimo solidarnost in medsebojne vezi.«

Kmetijstvo se sooča z vse večjimi preizkušnjami. Zakon o zaščiti živali, večja obdavčitev sredstev skupne kmetijske politike, napovedana obdavčitev nepremičnin, okoljevarstvene zahteve omejujejo tehnologije pridelave hrane in podnebne spremembe so izzivi, ki se tičejo tako pridelovalcev hrane kot širše javnosti. Številni kmetje so nemoč pri razumevanju situacije izrazili na protestu, ki je aprila potekal v Ljubljani. Pristojna ministrica napoveduje reorganizacijo strokovnih služb. Te od leta 2000 delujejo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je v letih delovanja upravičila pričakovanja in postala pomemben člen v razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. Je zastopnik kmetijstva kot panoge in gonilna sila razvoja vsega slovenskega podeželja.

Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju  kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, preprečevanje zaraščanja, itn. In temu primerni so tudi različni interesi. »Skupni interesi namreč niso enaki preprostemu seštevku posameznih interesov članov ali skupin, temveč so plod medsebojnega in včasih zapletenega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja,« poudarja Žveglič.

Pri vseh teh izzivih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojimi strokovnimi službami: Javno službo kmetijskega svetovanja in službo za kontrolo in selekcijo v živinoreji skrbi za prenos znanja na kmetije. S tem ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS odličen servis za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike in drugih politik, predvsem pa neposredne povratne informacije, kaj izvedba le-teh pomeni v praksi.

»Pri tako organizirani zbornici imajo člani možnost, da vplivajo na delo strokovnih služb v smeri potreb kmetov. Člani imajo tudi možnost sooblikovanja kmetijske politike. Ta pa je, kot vsaka politika, stvar pogajanj in kompromisov, kjer nikoli ni možno vsem ustreči.«

Prihodnost za mlade

»V danem trenutku je pred kmetijstvom množica izjemnih izzivov, ki se tičejo tako malih kot velikih kmetov, ravninskih in hribovskih, ekoloških in konvencionalnih. Zato so sedaj kakršnekoli delitve med nami povsem napačno razmišljanje in so v interesu tistih, ki želijo moč kmetov oslabiti. Tako kot smo znali pred 30 leti znali strniti vrste, ko smo s protestom in s pogajanji dosegli pomembne premike za izboljšanje položaja slovenskih kmetov, tako moramo delovati tudi danes. In tako kot je pred dobrimi 23. leti znala politika prisluhniti kmetom, ko je sprejela Zakon o zbornici, tako naj bo tudi danes,« poudarja predsednik KGZS Roman Žveglič in še:  »Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije so kot roka, sestavljena iz petih prstov, ki so se v aprilu stisnili v visoko dvignjeno pest. Pa ne zato, da udari, temveč zato, da pokažemo, kako nam je mar in kako skrbimo za našo skupno državo. Mar nam je za obdelano in poseljeno podeželje, za kakovostno in varno hrano za potrošnike, za male in velike kmete, kmetice, mlade na podeželju.

Izzivi, katerim smo priča, se tičejo predvsem mladih. Če se bomo prepustili parcialnim interesom, se mladim kmeticam  in kmetom slabo piše. Tega ne smemo dopustiti. Le stanovsko enotni bomo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, drugimi ministrstvi in vlado ter zakonodajno vejo oblasti ustvarjali prihodnost za mlade, da bodo prevzemali kmetije, od tega primerno živeli in pridelovali hrane za državljanke ter državljane Republike Slovenije.«

Brezciljna kmetijska politika

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je povedal: »Kmetijska politika že kar nekaj časa nastaja daleč od kmetijskih zemljišč in gozdov, daleč od kmetov. Nastaja za zidovi pisarn, v vedno bolj številčnem uradniškem aparatu, ki pogosto s kmetijstvom nima prav nobenega stika več. Tako doma kot v Bruslju. Zato se ne smemo čuditi, da se je v slovenski kmetijski politiki nekje med pripravami za vstop v EU in danes izgubil njen prvi cilj: trajnostna pridelava cenovno dostopne hrane na ekonomsko vzdržen način. Brez tega cilja se ne morejo uresničevati tudi ostali cilji: vitalnost in socialna varnost podeželja ter slikovita biotska pestrost edinstvene slovenske krajine. Krajine, ki jo je skozi stoletja oblikoval slovenski kmet. Brez pridelave hrane, prvega cilja skupne kmetijske politike, izgubimo dolgoročno prehransko varnost. Ta ne sme biti ogrožena zaradi napačnih uradniških odločitev. KGZS je nepogrešljiv in odlično organiziran člen zastopanja interesov kmetijstva. Z demokratično zgrajenim sistemom uspešno skrbi, da vsak kmet, še tako majhen, dobi preprosto in hitro strokovno pomoč pri razvoju svoje kmetije. Brez pomoči strokovnih služb zbornice bi se kmetje težko prebijali skozi vedno večje obsege birokratskih zahtev. Njej gre zahvala za zastopanost in skrb, da vsak kmet, še tako majhen, dobi strokovno pomoč.«

Skupaj smo močnejši

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved: »Nevladne kmetijske organizacije nudimo strokovno in ekonomsko pomoč našim malim družinskim kmetijam, le-te bi namreč brez te podpore in stroke ter organiziranega trženja težko preživele vsaka zase. Ponosen sem na dejstvo, da je sodelovanje Sindikata kmetov Slovenije na zelo visoki ravni z vsemi nevladnimi organizacijami. Ravno ta povezanost in vztrajnost pri branjenju pravice do obdelave naših družinskih kmetij se izkazuje v tem času. Vemo, da smo skupaj močnejši in da skupaj delamo za slovensko kmetijstvo, za vsakega posameznega kmeta. Želimo nadaljevati pot naših očetov za naše otroke in vnuke, kar nam bo uspelo le združenim ter s trdnim prepričanjem v naša stališča. Pridelava kakovostne hrane za slovenskega državljana je naš osnovni cilj, vsem ostalim z drugačnimi apetiti sporočamo, da ne želimo nič drugega kot to, da nam pustijo delati. Kmetijsko gozdarski zbornici želim pogumno in uspešno delo še naprej!«

Brez organizacije kmetijstvo nima razvoja

Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule: »Slovenske kmetice in kmetje obdelujemo zemljo, ki ni mrtva. Zemljo je treba negovati več desetletij, da postane res rodna. Pridelujemo hrano za ljudi – zelenjavo, sadje, meso in vedeti moramo, kaj je za človeka dobro, koristno ali škodljivo. Da spremenimo navade, moramo vedeti in ne samo verjeti. Za delo na kmetiji obstaja veliko zakonov, uredb, razpisov. Tudi s tem moramo biti dobro seznanjeni. Pomembno, da je urejeno socialno varstvo. To je le nekaj del in težav, s katerimi se soočamo kmetje in kmetice. Kmet je na svoji kmetiji človek za vse. Zato je pomembno, da imamo pri tem nekoga, ki nam nudi oporo, razlago in išče z nami rešitev. To je naša zbornica. Gre za prenos znanja med kmete. Kmetje ob delu nimamo dovolj časa, da bi vse prebrali. Zbornica te informacije prenaša v naše vrste. Če potrebujemo kmeta, kmet potrebuje tudi svojo zbornico. Če kmetijstvo nima strokovne inštitucije, potem nima razvoja. Svetovalce na terenu lahko primerjamo z zdravniki, specialiste na svojem področju. Dokler smo zdravi, ne rabimo zdravnikov, ko pa zbolimo, rabimo poleg svojega še specialista. V kmetijstvu je podobno. Zbornice ne rabimo, dokler vse lepo teče, ko pridejo težave, je še kako pomembna. Nudi nam osnovno in specialistično pomoč. Zahvaljujem se za uspešno prehojeno pot. Skupaj nam bo uspelo ustvariti pogoje zase in za mlade.«

Strokovno gonilo razvoja

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager: »Slovensko kmetijstvo je izjemno raznoliko. Izjemno kompleksno z veliko izzivi in hkrati z veliko priložnosti. Vsekakor pa se lahko strinjamo, da za ohranjanje in razvoj našega slovenskega kmetijstva potrebujemo močno in stabilno podporno okolje, ki je strokovno podkovano, inovativno, razvojno naravnano in stoji z obema nogama trdno na realnih tleh. In ravno v vseh teh točkah mladi vidimo vlogo zbornice. Da je strokovno gonilo razvoja slovenskega kmetijstva, uvaja nove inovativne pristope, je naš partner, naš podporni organ in največji zagovornik, vez med dejanskim stanjem na terenu in večkrat nerealnimi zahtevami odločevalcev. Je glavni dejavnik sodelovanja znotraj kmetijskih organizacij, med različnimi kmetijskimi sektorji in strukturami kmetijstva. Potrebujemo neodvisno in nepolitično zbornico. Zanesljivo, strokovno, stabilno in dobro strukturirano z opolnomočeno svetovalno službo, ki predstavlja glavni steber slovenskega kmetijstva. Potrebujemo regionalno strukturo Javne službe kmetijskega svetovanja, ki lahko znotraj strukture s svetovalci in specialisti, bistveno bolje naslovi specifike in izzive posameznih kmetijskih gospodarstev. Potrebujemo zbornico, ki dela za in s kmetom!

Se pa zagotovo vsi zavedamo, da je od časa do časa povsod nujna konstruktivna kritika, ki doprinese k izboljšanju stanja in pomaga k izvajanju osnovnega poslanstva. In tu vidimo mladi svojo vlogo, za katero lahko obljubim, da jo bomo še naprej dobro izpolnjevali. Govorim o podajanju dobronamerne konstruktivne kritike! Vsi se zavedamo, da ima vsak svojo vlogo, ki jo mora dobro opravljati, in tu smo zato, da si pomagamo, da sodelujemo, drug drugega učimo, skupaj pa stremimo k enakemu cilju - ohraniti in razvijati trajnostno kmetijstvo še naprej! In v kolikor bo potrebno reorganizirati naše ali delo katerekoli organizacije, verjamem, da smo kmetje sposobni to storiti sami, brez vpletanja zunanjih deležnikov. Čestitke zbornici!«

Svetovanje je stvar zaupanja

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške – LK Kärnten Hanzi Mikl: »Čestitam Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije za 23 let dela. Koroški Slovenci smo ponosni, da smo lahko pomagali pri njeni ustanovitvi. V Avstriji ima namreč zbornica dolgo tradicijo, zasnovano leta 1765, še v času Marije Terezije. Že takrat so vedeli, kako pomembno je, da se kmetje povežejo v svoji organizaciji. Do leta 1932 je imela Koroška kmetijska zbornica štiri glavne naloge. Zastopati interese kmeta, svetovanje/prenos znanja, pospeševanje ter pomoč na vseh področjih. Podobno ureditev zbornic ima Francija in velik del Nemčije.

Sistem zborničnega organiziranja je nastal, ker je svetovanje stvar zaupanja. Omogoča, da kmetijski svetovalec pride do kmeta, ker ti zaupa. Zato je izjemnega pomena, da kmetijsko svetovanje deluje v sklopu organizacije, na katero ima kmet vpliv. V primeru, da bo služba kmetijskega svetovanja delovala v sklopu ministrstva, bi to pomenilo korak nazaj v demokraciji. Za dobro delovanje je potrebno zaupanje in usklajevanje z ministrstvom. Kmetje imajo različne interese, ki jih je treba na ravni zbornice uskladiti in kot enoten zastopati napram ministrstvu.

Avstrija se zaveda, da je prva naloga države prehraniti ljudstvo. Lačni ljudje so lahko težava in najpomembnejša naloga zbornice je, da ljudem zagotovi hrano. Čestitke slovenski zbornici in se veselim nadaljnjega sodelovanja. Naši interesi so enaki, saj skrbimo za pridelavo hrane, za majhne in gorske kmetije.«

-------------------------------------------------

Celoten posnetek novinarske konference si lahko ogledate TUKAJ.