KGZS pozdravlja zmanjšanje zaščite volka v okviru bernske konvencije in pričakuje spremembo habitatne direktive v roku enega leta. Ta bo Sloveniji omogočila bolj učinkovito upravljanje z volkom.

Ključne besede: volk, bernska konvencija, učinkovito upravljanje

Večina evropskih držav se je strinjala s spremembo bernske konvencije, ki določa stopnjo zaščite volka (Canis lupus). Sprememba temelji na podatkih, ki kažejo  80-odstotno povečanje števila volkov v Evropi v zadnjih 10 letih. To kaže na uspeh zaščite volka v zadnjih desetletjih ter naraščajoče težave,  ki iz tega izhajajo. 

KGZS pričakuje, da bo spremembi bernske konvencije sledila sprememba habitatne direktive na nivoju Evropske unije, kar pomeni, da bomo lahko v Sloveniji bolj učinkovito upravljali z volkom. V tem primeru bi države, ki imajo volka v ugodnem stanju ohranjenosti (tudi Slovenija), premaknile njegov status iz Priloge IV (stroga zaščita) v prilogo V (zaščita). Zaveza po ohranjanju ugodnega stanja populacije volkov bi ostala, vendar bi lahko bil pristop k upravljanju prožnejši,  hitrejši ter bi upošteval lokalne in regionalne razmere. V primeru te rešitve bi lahko izvajali takojšnji odvzem problematičnih volkov do določene kvote.

»Sprememba bernske konvencije in habitatne direktive bo Ministrstvu za naravne vire in prostor omogočila izvajanje vseh postopkov za bolj učinkovito upravljanje z volkom. Pričakujemo, da bi lahko  v naslednjem letu vse te procese zaključili do te mere, da se potem lahko začne aktivno upravljanje tudi z volkom,« je povedal predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.

V Sloveniji je populacija volkov v ugodjem stanju z eno največjih gostot v Evropi.  Dolgoletna zaščita volkov v Evropi je povzročila eksponentno rast populacije volkov v kulturni krajini. V državah, kjer s populacijo volkov ne upravljajo, se že kažejo negativne posledice križanja s psi ter zahajanja volkov v mesta. Ena večjih težav so tudi krivolovi, ki niso pod nazorom, s tem pa se tudi resno ogroža obstoj te vrste.