Kmetica leta 2022 je postala Majda Sinreih.

Zveza kmetic Slovenije je pripravila osrednjo prireditev ob svetovnem dnevu kmetic, na kateri je razglasila kmetico leta 2022, ki je postala Majda Sinreih.  Slavnostni govorci so v Delavskem domu Zagorje izpostavili trenutne težave – da je žensk na podeželju vedno manj, sicer pa so na kmetiji nepogrešljive, opravljajo trdo delo, večina njihovega dela pa je neformalnega  in s tem tudi nepriznanega in neplačanega. Imajo pretežno osnovnošolsko izobrazbo, pogosto pa so brez socialne varnosti.

Ključne besede: Kmetica leta 2022, Majda Sinreih, Zveza kmetic Slovenije

Kmetic je vedno manj

Mati izbora Kmetice leta Irena Ule, ki se z vsemi močmi bori za kmetice, je opozorila na to, da je kmetic vedno manj in zato podeželje izgublja primarno vlogo: »Starejše kolegice smo izgubili. Zmanjšuje se članstvo in vedno manj pridelamo hrane doma. Naša družba se spreminja in razslojuje. Nemir je tudi v našem poklicu. Odtujili smo se, manj sodelujemo, manj opazimo drug drugega.«

Kot je poudarila, poklic kmeta v Sloveniji ni cenjen, kmetice in kmeti v družbi ne uživajo ugleda. Na trgovskih policah so bolj ali manj le vzorci naših pridelkov, zato potrebujemo domoljubnega potrošnika, je dejala: »Pod krinko javnega zdravja, velike skrbi za okolje, nas kmete vse bolj odrivajo na obrobje, v razvitih deželah pa je kmetovanje cenjeno, to je poklic z ugledom, imajo večjo nabavno ceno, kmete nagradijo, da je podeželje obdelano in varujejo kmetijsko zemljo,« je povedala Irena Ule.

Težko je biti kmet, še težje je biti kmetica

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič je povedal, da je fasciniran ob vseh zgodbah kandidatk za kmetico leta, ki so preživele marsikaj: »Kmetica podpira tri vogale na hiši. V teh časih je težko biti kmet, še težje je biti pa kmetica.« Poudaril je, da zbornica pristopa k reševanju težav kmečkih žensk, a pogosto naleti na sistemske ovire: »Če bi vse težave, ki se tičejo nas kmetov, kmetic, podeželja, reševali samo s kmetijskim ministrstvom, bi veliko vaših težav lahko rešili. Na žalost pa imamo še veliko drugih ministrstev, ki niso tako naklonjeni kmetijstvu.« Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je izpostavila, da je vloga žensk na podeželju ključna, a ne dovolj cenjena. V Sloveniji je le 29 odstotkov žensk, ki so nosilke kmetijskega gospodarstva: »Žensko delo, plačano, neplačano hrani svoje družine. Vendar pogosto nimajo enake moči kot moški, zato zaslužijo manj. Imajo neprecenljivo vlogo pri razvoju in vitalnosti podeželja. Svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje, poleg tega se ukvarjajo še z oskrbo otrok in bolnih. Njihovo neformalno delo ni priznano in imajo nižji dohodek kot moški.«

Ženske na podeželju v Sloveniji so v povprečju stare 50 let, imajo pretežno osnovnošolsko izobrazbo, pogosto pa so brez socialne varnosti. Kmečke ženske skupaj z ostalimi člani družine obdelujejo v povprečju  nekaj več kot 6 ha kmetijskih zemljišč in redijo 6 glav živine. Za to vsak teden porabijo 42 ur. Za boljši položaj žensk na kmetijah se zavzema tudi Organizacija Združenih narodov, ki je v ta namen razglasila 15. oktober so kot svetovni dan kmetic, in sicer na svetovni konferenci v Pekingu leta 1995. Cilji konference so zmanjšanje revščine med ženskami, zmanjšanje nasilja proti ženskam, izboljšanje izobrazbene ravni ter zmanjšanje ekonomske in politične neenakopravnosti.