Predstavniki šestih kmetijskih organizacij so se danes v prostorih Mlekarne Planika srečali s predsednico RS Natašo Pirc Musar. Obisk predsednice je bil odziv na njihovo vabilo in del njenega rednega obiska Posočja. V kratki predstavitvi stanja kmetijstva v Zgornjem Posočju, ki se nahaja na območju z omejenimi dejavniki in velik del obsega območje Nature 2000 ter Triglavskega narodnega parka, so predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Zveze kmetic Slovenije (ZKS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS) in Zveze hribovskih in gorskih kmetij Slovenije (ZHGS) predstavili svoje poglede na trenutno stanje kmetijstva. »Stanje v kmetijstvu ni rožnato, izzivov je veliko več kot uporabnih rešitev. Na vas in vašo ekipo polagamo upe, da posredujete v dobro kmetov, slovenskega kmetijstva in podeželja. Vse, kar izboljšuje položaj kmetov, še zlasti tistih, ki kmetujejo na območjih s težjimi pogoji za pridelavo, je dobro tudi za državo,« je poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič.

Predstavnik Zveze hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Florjan Leban je predstavil težave, ki zaznamujejo Posočje. Kmetovanje na hribovskih in gorskih območjih ni enostavno, je poudaril. Izpostavil je 71. člen Ustave RS, kjer piše, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. »Sodobna obdelava na strmih in hribovitih površinah zahteva drago mehanizacijo, ki si jo večina majhnih kmetij ne more privoščiti, čeprav bi bila ta že iz varnostnega vidika nujno potrebna. Sofinanciranja države so hribovskim kmetijam skoraj onemogočena, saj zaradi majhnosti niso konkurenčna velikim ravninskim kmetijam. Brez kmetijske obdelave to območje ne bo privlačno ne za turizem ne za življenje. Preštevilne zveri in divjad kmetijam povzročajo veliko škodo, kar vodi v opuščanje kmetovanja,« je izpostavil Leban in še poudaril, da so se kmetje znašli v kolesju birokracije, ki je pogosto neživljenjska.

»Imam vas v mislih,« je predstavnikom kmetijskih organizacij dejala predsednica RS Nataša Pirc Musar. Povedala je, da svoje delo usmerja tudi v ozaveščanje javnosti o pomembnosti kmetijstva in koristih lokalno pridelane hrane.  Spomnila je na forum o prehranski suverenosti, ki ga je organizirala novembra lani: »Zaključke foruma poskušamo potiskati skozi razne kanale, da bo prišlo do rezultatov,« je še povedala. Kmetijske organizacije je povabila na njene nadaljnje regijske obiske, napovedala je vsaj dva na leto.

Podrobnejši poudarki srečanja

Stanje v Posočju je predstavila direktorica KGZS – Zavoda Nova Gorica Jana Čuk: »Na območju treh občin Zgornjega Posočja je na 9.200 hektarjih aktivnih 900 kmetij. Glavna panoga je živinoreja s 6.000 govedi, 6.500 ovcami in 1.800 kozami. Zaradi omejenih dejavnikov je večina površin namenjena travinju, planinskim pašnikom in ekstenzivnim sadovnjakom. Trenutno je še okrog 2 hektarja intenzivnih sadovnjakov, ostalo so v zadnjih letih izkrčili, obnov je bilo malo, imamo tudi nekaj predvsem ekoloških kmetij, ki ponujajo vrtnine in druge poljščine.«

V zadnjih desetih letih je bilo na tem območju 30 novih mladih prevzemnikov kmetij, približno trije letno. Na kmetijah je registriranih 100 dopolnilnih dejavnosti, večina so to storitve s kmetijsko mehanizacijo, tradicionalna predelava mleka in turistična ponudba. Registriranih je 12 sirarn, kjer se predeluje kravje, ovčje in kozje mleko. Kmetijstvo ima poseben pomen pri ohranjanja naše tradicije in dediščine, ljudje so ohranili avtohtone pasme živali: drežniško kozo, bovško ovco in cikasto govedo. »Ohranili so tradicijo sirarjenja, zato imamo tukaj dva sira z zaščiteno označbo porekla: Tolminc in Bovški sir. Na 40 planinah Zgornjega Posočja in skupnih pašnikih se letno pase 3.500 glav živine, od tega 500 krav molznic, ter 2.200 glav drobnice, od tega se na petnajstih planinah še vedno predeluje sir na tradicionalen način,« je še povedala Čukova. Planine imajo poleg kmetijstva tudi velik pomen pri sami rekreaciji v naravi in turistični ponudbi, ki je pomemben dodaten zaslužek tako na kmetijah in drugih ponudnikih. »Pomembno za ohranitev kmetijstva in razvoj panoge sta stabilna zadruga in mlekarna, ki skrbita za odkup in predelavo mleka. Resen problem pa je padanje števila govedi v zadnjih letih, predvsem zmanjšanje števila rej s kravami molznicami, ki je bilo v zadnjih 10-ih letih kar 26-odstotno. Vsako leto se nekaj rej z molznicami preusmeri v rejo krav dojilj, nekateri manjši rejci pa živinorejo opuščajo, opuščajo se tudi reje s pitanci. Zavedati se moramo, da skoraj vsaka kmetija, ki opusti rejo živali, le redko ponovno napolni hlev.«

V Občini Kobarid je v zadnjem desetletju prišlo do izrazitega porasta turizma, ki se najbolj razvija v naravnem okolju, kot so pohodništvo, kolesarstvo, padalstvo in vodni športi. Tako se kmetijstvo in turizem vse bolj prepletata, je poudaril župan občine Kobarid Marko Matajurc.

Zavedanje, da so za ohranjanje neokrnjene narave zaslužni predvsem kmetje, ki s svojo dejavnostjo le-to urejajo in pridelujejo zdravo ter varno hrano, je Občina Kobarid v proračunu zagotovila znatna finančna sredstva za ohranjanje in vzpodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja. Za dodeljevanje sredstev so leta 2022 pripravili pravilnik, ki je vsebinsko usmerjen v živinorejski sektor. Sredstva lahko pridobi vsak rejec, posebna spodbuda je za tiste, ki pridelke prodajajo na trgu. »S takšnim načinom vzpodbud želimo doseči, da kmetje obdelajo tudi težje dostopne kmetijske površine kot so planine in visokogorski pašniki, ki bi se sicer zarasle in postale nezanimive za turizem. Naš  primer je primeren za vsa območja Julijskih Alp, kjer so pogoji za kmetovanje izredno težki in neprimerljivi s kmetovanjem v ravninskem delu,« poudarja Matajurc. S temi sredstvi Občina Kobarid spodbuja prirejo mleka in mesa ter vpliva na ohranjanje delovnih mest v Posočju. V Občini Kobarid imajo tako zelo uspešno podjetje Mlekarno Planika, ki odkupuje mleko od okoliških kmetov in nato s svojimi naravnimi ter kakovostnimi proizvodi uspešno deluje na trgu. Odkup živine poteka v okviru Kmetijske zadruge Tolmin.

 »Kmetijska zadruga Tolmin je vzorčni primer, kako lahko zadruga v okviru svoje dejavnosti in dejavnosti zadružnih podjetij pridelke uspešno predela v živilske izdelke z dodano vrednostjo ter proda v lastnih maloprodajnih trgovinah. Dejavnost temelji na lokalnem pridelku družinskih kmetij in predstavlja najkrajšo organizirano verigo vrednosti v lasti kmeta, ki z njo upravlja in jo nadzoruje. Dodana vrednost in dobiček, ki je ustvarjen v zadružni kmetijsko-živilski verigi, se v celoti prerazporedi h kmetu in njegovi zadrugi za pokritje stroškov, pravično plačilo dela in tehnološki razvoj. Končna cena hrane za potrošnika ni obremenjena z maržami posrednikov, ki zasledujejo interese lastnikov in kapitala,« poudarja predsednik ZZS Borut Florjančič. Gre za koncept, ki uspešno sledi načelom kratkih transportnih verig in varovanja okolja, se povezuje z razvojem lokalnega trajnostnega turizma in nenazadnje bistveno prispeva k slikovitemu, socialno varnemu, vitalnemu in produktivnemu izgledu tega prelepega konca slovenskega podeželja.

Problematiko opuščanja kmetovanja je predstavila predsednica ZSPM Eva Golob. »V Sloveniji je le 3,5 % nosilcev kmetije mlajših od 35 let, še leta 2016 jih je bilo 4,6 %. Generacijska prenova v kmetijstvu mora postati strateški cilj Slovenije in ne le zapis v Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike. Za doseganje ravnovesja in stanja, ki ga želimo imeti v kmetijstvu, so zato za nas neizmerno pomembna tudi nacionalna in evropska sredstva,« je poudarila in dodala, da je 63 let povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2024. Izpostavila je težave z dostopom do denarnih sredstev, ki je za mlade kmete razmeroma težji kot za druga podjetja. Velik izziv so nova znanja, ki so v kmetijstvu nujna, kot tudi upravljanje z vse večjimi tveganji, ki spremljajo kmetovanje. Življenje na kmetiji predstavlja mladim izziv tudi z vidika samega bivanja in duševnega zdravja. »Vlogo predsednice RS člani ZSPM vidimo pri informiranju in ozaveščanju pomena kmetov v Sloveniji. Predvsem pa kot vzor pri ozaveščanju pomena lokalno pridelane hrane in podporo slovenskemu kmetu,« poudarja Golobova.

Vidik žensk na podeželju je predstavila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Izpostavila je zmanjševanje števila kmetic ter staranje aktivnih kmetov, ki zaradi nizkih pokojnin podaljšujejo delovne aktivnosti. »Kmetice pogosto ostajajo brez dohodkov, kar je še večja težava ob morebitni bolezni. Mladi zapuščajo kmetije, saj kmetijska politika kljub dobrim poslovnim idejam ne podpira manjših kmetij. Starejša generacija se sooča z večjimi težavami kot mladi. Pridelovanje hrane in ohranjanje naravnih lepot so vrednote, v katere je treba vlagati. Ko ostarelim poidejo moči, se kmetije zaprejo, obdelovalne površine zaraščajo,« je opisala Uletova in poudarila pomen živih kmetij za turizem. »Če bo naša dežela neurejena in bomo ponujali hrano iz daljnih dežel, bo še zanimiva? Nujno je pomladiti podeželje, vendar ne z ustvarjanjem spalnih naselij, temveč z ustrezno infrastrukturo. Ne smemo zapirati šol, vrtcev, bank, pošt, trgovin, lekarn in odganjati zdravnikov.

Kratka pot od njive do mize zagotavlja kakovostno hrano, a v praksi moramo omogočiti nakup od naših pridelovalcev za vsak obed, ne le za en slovenski zajtrk. Kmetice bi si rade z delom, ne miloščino, zagotovile primerne življenjske pogoje.«

Predsednik SKS Anton Medved je izrazil strah glede sprejetja Uredbe o obnovi narave s strani evropskih poslancev. Uredbo je treba nujno dopolniti z rešitvami, ki bodo zaščitile pravice kmetov in zagotovile sredstva za njeno izvajanje, saj bo v nasprotnem primeru močno posegla v lastninsko pravico in pravico do kmetovanja. Ob implementaciji uredbe lahko slovensko kmetijstvo izgubi več kot 8 milijonov evrov letno in  več kot 160 delovnih mest. »Slovensko uradništvo nam dopoveduje, da sta le dva pomembna ukrepa povezana z kmetijskimi zemljišči, in sicer obnova travinja ter dvig organske snovi. Učinek uredbe na travinju prikazan v številkah pa pokaže pravo sliko,« poudarja Medved in navaja, da pod obnovo trajnega travinja sodi tri odstotke kmetijskih zemljišč, kar znese 13.500 ha kmetijskih površin oziroma 1.650 povprečnih slovenskih kmetij, ki vlagajo zbirno vlogo. »Naj se o kmetu ne odloča brez kmeta,« poudarja Medved.

Še nekaj utrinkov z obiska: