Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije pozivajo Vlado Republike Slovenije, naj pridelovalcem žit nadomesti izpad prihodka v pridelavi pšenice za leto 2023 in leto 2024 ter preuči uvedbo proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice od 2025 dalje.

Ključne besede: pšenica, cene, izpad prihodka

 Na sestanku, ki se ga je danes v Ljutomeru na povabilo Zadružne zveze Slovenije udeležilo tudi vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije so bile kmetijske organizacije ponovno enotne, da je pridelava slovenske pšenice zaradi posledic ukrajinske krize, ki se kaže v višjih stroških pridelave in padcu borznih cen, že drugo leto v rdečih številkah. Zato po večkratnih pisnih pozivih pristojnemu ministrstvu javno pozivajo ministrico Matejo Čalušič in predsednika vlade dr. Roberta Goloba k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev obsega pridelave pšenice tudi v prihodnje in izplačilu pomoči za pridelavo pšenice v letu 2023 ter takojšnjemu ukrepanju tudi ob izpadu prihodka pri pridelavi v letu 2024. Predstavniki pridelovalcev in njihovih zadrug predstavnike deležnikov višje v verigi (predelovalcev, trgovcev) pozivajo, da se pristopi k vzpostavitvi medpanožne organizacije in sklepanju pogodb, ki bodo v verigi temeljile na modelu izračuna cen, ki bo upošteval stroške pridelave in zagotavljal dolgoročno oskrbo potrošnikov z moko iz pšenice slovenskega porekla ter pravičnejšo porazdelitev vrednosti med deležniki. Pristojno kmetijsko ministrstvo pozivajo, da preuči ponovno uvedbo proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice.

V času, ko se je v Pomurju žetev ječmena že pričela, hitro dozorevanje pa že napoveduje skorajšnji začetek žetve pšenice, kmetijske organizacije, ki predstavljajo kmete in njihove zadruge ugotavljajo, da so pozivi za izplačilo pomoči za pridelavo pšenice za leto 2023, ki sta jih na pristojno kmetijsko ministrstvo naslavljali Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Svet za kmetijstvo in podeželje naleteli na »gluha ušesa«. Kljub temu, da je Evropska komisija že julija 2023 Sloveniji na podlagi Uredbe 2023/1465 dodelila 1 234 202 EUR za namen zagotavljanja nujne finančne pomoči v kmetijskih sektorjih, ki so jih prizadeli specifični problemi, ki vplivajo na ekonomsko sposobnost preživetja kmetijskih proizvajalcev, z možnostjo doplačila 200 % iz nacionalnega proračuna. Skupaj torej 3.702.606 EUR namenskih sredstev za kmete v najbolj prizadetih sektorjih, kot so živinorejski sektor, sektorji sadja in zelenjave, vina, žit in oljnic, zaradi nenadnega porasta cen energije in kmetijskih inputov od jeseni 2021 dalje (Covid, agresija Rusije na Ukrajino).

Dogovor deležnikov v verigi s pristojnim ministrstvom julija 2023 je bil, da se sredstva namenijo sektorju pšenice. Pristojno ministrstvo dogovora ni izvedlo oz. ni pripravilo niti predloga pravnega akta za izplačilo vse do konca avgusta 2023, septembra 2023 je sredstva preusmerilo v pomoč za odpravo premoženjske škode zaradi ujm na kmetijskih objektih. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič poudarja: »Deležniki smo že takrat opozorili, da bi morala država takoj nameniti bistveno višjo pomoč za odpravo škode po ujmah, namenska sredstva Evropske unije pa obdržati v sektorju pšenice, ki se je v letu 2023 soočil z velikim izpadom prihodka. Tudi če se vzame povprečje zadnjih dveh let (izrazito dobro leto 2022 in zelo slabo leto 2023) so ekonomski rezultati pri pridelavi pšenice pod povprečjem obdobja 2017–2021.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Sveta za kmetijstvo in podeželje Borut Florjančič pojasnjuje: »Izguba v pridelavi pšenice, ki temelji na razliki med lastno ceno pšenice (izračunana na podlagi stroškov pridelave s strani Kmetijskega inštituta Slovenije) ter doseženo povprečno odkupno ceno v času žetve, je v letu 2023 znašala preko 500 EUR/ha. Prva napoved lastne cene Kmetijskega inštituta Slovenije (256 EUR/tono brez spravila slame) ter gibanje borznih cen že napovedujejo izpad prihodka tudi v pridelavi pšenice letnika 2024, kar lahko pomeni znatno opuščanje pridelave v naslednjem letu in dolgoročno odvisnost od uvoza tudi iz tretjih trgov, kjer niso spoštovani visoki okoljski in drugi standardi pridelave.«

Predstavniki pridelovalcev in zadrug so izpostavili, da se ob povečanem uvozu sledljivost porekla osnovne surovine v mlevskih in pekovskih proizvodih do potrošnika praviloma izgubi zato pozivajo pridelovalce žit tudi k čim višji vključenosti v shemo kakovosti Izbrana kakovost Slovenija. Predstavniki zadrug ponovno izpostavljajo potrebo po povečanih kolektivnih naložbah v skladiščne prostore, ki bodo kmetom in njihovim zadrugam omogočile skladiščenje pšenice čez daljše časovno obdobje in doseganje boljših odkupnih cen. Danes so kmetje in zadruge primorane pšenico prodati v času žetve oz. pred žetvijo koruze, ko so odkupne cene praviloma najnižje.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Žveglič je na deležnike v verigi oskrbe s pšenico slovenskega porekla naslovil poziv: »Zagotavljanje prehranske varnosti države je odgovornost vseh. Zato je potrebno med državo, partnerji v verigi in potrošniki zagotoviti pravičnejšo porazdelitev tako povečanih stroškov trajnosti kot povečanih stroškov zaradi geopolitičnih in vremenskih tveganj. Tudi deležniki v verigi moramo prevzeti svoj del odgovornosti in izkazati pripravljenost k sklepanju pogodb , ki bodo temeljile na modelu izračuna cen v verigi, ki bo upošteval stroške pridelave in zagotavljal dolgoročno oskrbo potrošnikov z moko iz pšenice slovenskega porekla ter pravičnejšo porazdelitev vrednosti med deležniki. Niti država, niti deležniki višje v verigi odgovornosti za zagotavljanje dolgoročne oskrbe s slovensko pšenico nikakor ne smejo prevaliti samo na pridelovalce in njihove zadruge.«

Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk izpostavlja zlasti: »Država mora kmetom zagotoviti, da s pridelavo pšenice pokrijejo stroške pridelave in tako kot v drugih gospodarskih sektorjih zagotoviti vsaj minimalno plačo. Nenazadnje je kmetijstvo strateška dejavnost, ki zagotavlja prehransko in s tem nacionalno varnost čez daljše časovno obdobje.« Pristojno ministrstvo poziva k dolgoročni zagotovitvi skladiščnih prostorov pri deležnikih na začetku verige – kmetih in njihovih zadrugah.

Glede na vsa našteta dejstva in glede na to, da predlog zaščitnih ukrepov Evropske unije za omejevanje uvoza iz Ukrajine ne vključuje tudi pšenice, kar bo v sektorju še poglobilo težko finančno situacijo, predstaviki pridelovalcev pšenice in njihovih zadrug kmetijski ministrici Mateji Čalušić in predsedniku vlade dr. Robertu  Golobu predlagajo, da se sredstva, ki so bila z Uredbo 2023/1465 prvotno namenjena pomoči za pridelavo pšenice letnika 2023, nemudoma zagotovi iz proračunskih sredstev na podlagi Začasnega okvira za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, ki je v veljavi do konca leta 2024. Pozivajo tudi na hitrejše ukrepanje države v primeru izpada prihodka pri pridelavi letnika pšenice 2024, sicer lahko že jeseni pričakujemo bistven padec površin posejanih s pšenico in znaten padec samooskrbe države s krušno pšenico že v letu 2025. Pristojnemu ministrstvu tudi predlagajo čimprejšnji razpis za sofinanciranje kolektivnih naložb zadrug v skladiščne prostore za žita, ter da preuči možnost spremembe strateškega načrta in vključitve proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice z letom 2025.