Predsednik KGZS Roman Žveglič je predsedniku vlade Janezu Janši predstavil neurejene razmere na kmetijskih trgih in težave, s katerimi se ubada slovenski kmet

Na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je danes v prostorih vlade predsednik KGZS Roman Žveglič skupaj s podpredsednikom KGZS Marjanom Golavškom sestal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Vsebina pogovora je bila razprava o neurejenih razmerah na kmetijskih trgih, o katerih je nedavno tega razpravljal Svet KGZS kot najvišji organ zbornice.

Na današnjem sestanku so predstavniki zbornice opozorili na težave, s katerimi se kmetijstvo sooča že dlje časa, v obdobju zadnjih let pa so prišle do zaskrbljujoče točke. Sprijaznjenje z usodo oziroma neukrepanje lahko namreč v temelju zamaje dolgoročno trdnost prehranskega sektorja. Zato je predsednik zbornice predstavil razloge, ki so pripeljali do takega stanja, hkrati pa pozval predsednika vlade k večji aktivnosti in odločnosti pri reševanju vprašanj prehranske politike države.

Predsednik vlade se je strinjal s tem in obljubil večjo aktivnost tako njega kot celotne vlade pri reševanju težav kmetijskega sektorja. Zagotovil je, da lahko kmetje računajo na pomoč pri urejanju razmer na kmetijskih trgih. Pri tem pa je dejal, da pričakuje tudi s strani kmetov večjo enotnost ter povezanost, saj bodo s tem pridobili večjo pogajalsko moč in boljše izhodišče za uveljavljanje svojih zahtev.

Sicer pa je osnovna težava, na katero zbornica opozarja že vrsto let, da model agroživilske verige v Sloveniji dolgoročno ni vzdržen. Mehanizmi, na podlagi katerih deluje, temeljijo na pogajalski moči in ne upoštevajo značilnosti in razmer, v katerih deluje. Zato so med deležniki te verige nenehno trenja, nezaupanje in očitki. Ekonomsko urejene države imajo vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo delovanje posameznih deležnikov na trgu. Slovenski trg je zaradi izostanka mehanizmov ki odgovarjajo na tovrstne pritiske, soočen z dejstvom, da bo, v kolikor jih ne bo pravočasno vzpostavil, dolgoročno propadel. Dolgoročno se na pomoč države in razumevanje davkoplačevalcev glede podpor kmetijstvu ne kaže zanašati, prej nasprotno. Pričakovanja javnosti in ustvarjalcev javnih politik kažejo, da se pred kmetijstvo postavljajo vedno nove zahteve in pričakovanja.

Zato na zbornici predlagajo, da se vzpostavi nov model, ki bo temeljil na konceptu trajnostnega razvoja sektorja hrane. Predlagajo oblikovanje štirih stebrov ukrepov, in sicer so to trajnostna rast, preglednost, družbena odgovornost in spodbudno poslovno okolje. K ukrepom v teh stebrih lahko pomembno prispevajo tudi ukrepi iz evropskega Sklada za okrevanje. Na zbornici pričakujejo, da bo predsednik vlade dal pobudo, da se o nujnosti sprememb načina delovanja agroživilske verige opravi široka razprava.  Hkrati naj se zadolži vse resorje, da upoštevajo agroživilsko verigo kot enega pomembnejših sektorjev prihodnosti in kmetijstvo znotraj tega kot panogo, ki ji je treba posvetiti posebno pozornost.