V Ljubljani se že vrsto let ve, da se dobre šunke in ostale dobrote, ki sodijo v velikonočno košaro, lahko kupijo na velikonočnem Podeželju v mestu, v soboto pred cvetno nedeljo. Na 45 stojnicah so gospodarji kmetij z vseh delov Slovenije predstavljali svojo ponudbo. Razstavljalce je obiskal, z njimi poklepetal in se jim zahvalil za njihovo delo predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek. Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Lisztovim inštitutom. Že kar stalen gost velikonočnega dogodka je ljubljanski stolni prošt Jože Lap.

Ključne besede: Podeželje v mestu, kmetijstvo, promocija, tržnica, Pogačarjev trg, Ljubljana

»Gre za tak unikaten dogodek in v Ljubljano je vredno priti prav zaradi njega,« je dogajanje zelo slikovito opisala v tujini živeča obiskovalka Ana, ki z družino dogodek Podeželje v mestu obišče, če je le v Sloveniji. »Tukaj srečamo ljudi, ki delajo z dneva v dan, od jutra do večera in zdi se, da res s srcem obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano. Zato je toliko večje veselje iti na Podeželje v mestu po nakupih. Najde se čudovite specialitete od sirov do zeliščnih žganj, jajc, medu in tudi ročno izdelanih izdelkov. Danes smo kupili tudi butarico. Gre za posebnosti, ki se jih ne da dobiti kar tako. Ponudniki so prišli z vseh koncev Slovenije, to je lepo videti. V meni se zbudi ponos na Slovence, narod moje mame, ki mu z vso srčnostjo pripadam. Najlepša hvala za organizacijo dogodka, bila je zelo kakovostno preživeta sobota.«

Prodajati pomeni znati povedati zgodbo

Sobotno dopoldne se kar hitro odvije, vreme je bilo primerno in razstavljalci na koncu dneva bolj kot ne zadovoljni. »Je treba biti kar zgovoren, da te opazijo in pristopijo k stojnici. Drugače ni nič, trgovske police so namreč polne podobnih izdelkov. Ko te obiskovalec opazi in pristopi k stojnici, je treba podati čim več informacij, si zanj vzeti čas in se mu posvetiti. Ljudje radi slišijo zgodbo o tem, kje je nekaj zraslo, kako je svetilo sonce in padal dež, kako si kopal in zalival, to ljudi zanima. Radi poskusijo in potem tudi kupijo. Danes smo dobro sodelovali tudi s sosednjo stojnico, na kateri so ponujali vino ter skupaj ustvarilo eno kraško vas. Bilo je super,« pove energije poln gospodar čebelarstva Petelin. Zelo pomaga, če znaš jezike, velik del obiskovalcev prihaja s tujine. Ljubljana postaja vse bolj turistično zanimiva destinacija in tako pomoč vnukov pride prav pri sporazumevanju s strankami, so še povedali razstavljalci.

Da v velikonočno košaro sodi tudi riba, so prepričani na stojnici ribogojcev Vodomec. »Ljudje mislijo, da je to losos. Potem jim razložiš, kako poteka prireja naših postrvi. Naše ribe je možno naročiti in priti iskat k nam, dobavljamo jih tudi z naročili prek spletnega portala maliplac.si. Na dogodku Podeželje v mestu nas ljudje osebno spoznajo in zgradimo zaupanje.«

Stalni sodelujoči in pomen zbornice

Ekipa Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dogodke Podeželje v mestu organizira od leta 2005. Nekatere kmetije na njih sodelujejo prav od začetka. Ena od njih je kmetija Gec, ki se ukvarja s pridelavo oljčnega olja. »Vedno radi pridemo na te dogodke in veseli smo, da imamo kmetje zbornico. Če je ne bi imeli, res ne vem, na koga bi se obrnili po nasvete. Hvaležni smo tudi za vso strokovno pomoč, kmetijski svetovalci na območju Kopra nam zelo pomagajo. Nasadi oljk zahtevajo redno nego, je veliko dela in stroškov, a če ne skrbiš zanje, postane džungla.«

Podeželje v mestu je v velikem delu namenjeno ponudnikom živil, ki jih odneseš domov, a časi in potrebe ljudi so se spremenile. Obiskovalci pogosto združijo obisk s hitrim sobotnim kosilom. Tokrat so si svojo lakoto lahko potešil s slovensko posebnostjo – idrijskimi žlikrofi z bakalco. Kuhali in klepetali so fantje, člani kulinarične sekcije Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno.  Jed so nekoč gospodinje pripravljale ob večjih praznikih. Idrijski žlikrofi imajo danes na ravni Evrope zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Bakalca je jagnječja omaka z veliko zelenjave. Člani madžarske manjšine v Prekmurju so cvrli langaš, tradicionalno prekmursko specialiteto. Testo za langoš se ocvre v olju in še toplega namažemo s česnovo polivko, kislo smetano in naribanim sirom. Jed je dišeča in zelo okusna.

Vonj po domačem in bogat okus sta navdušila obiskovalce, prav tako ekipi, ki sta jedi pripravljali. »Bilo je vredno stati v vrsti za hrano in posedeti na trgu. Malce si spočijemo noge, odkrili smo zanimivo igro Ples divjega petelina. Med drugim smo izvedeli, da se spomladi v gozdovih začenja ples divjega petelina in kako pomembno vlogo imajo kmetje pri ohranjanju divjih petelinov v naših gozdovih ter nasploh ohranjanju kulturne krajine. Zelo radi hodimo na izlete v naravo, cenimo delo slovenskih kmetov, sploh manjših kmetij, ki živijo precej drugače kot mi v mestu,« so razložili simpatični člani mlade družinice.

Dogajanje na Podeželju v mestu je bilo pestro in barvito, tako po zvoku kot po sliki. Za živahne ritme in barvite noše so poskrbele plesalke folklorne skupine KUD Zala György iz kraja Pince pri Lendavi, ki so s svojimi barvitimi nošami in koraki prinesle košček panonske tradicije v urbano okolje. Mestni utrip v podeželskem vzdušju pa sta s humorjem in zvoki lajne oživljala Kranjska komedijanta Mare in Irena, ki sta mimoidoče spravljala v dobro voljo. Obiskovalci pa so lahko ustvarjali na delavnici Tanje Gobec in kozjanskih deklet, ki so iz leskovih vej, bršljana in pisanega cvetja iz krep papirja ustvarjale butarice, polne barv, vonjav in pomenov.

Učenje in doživetje

Pomen velikonočnega časa je v svojem nagovoru na zelo slikovit način razložil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap. Velika noč naj v domove prinese mir, bližino in veselje. »Pred nami so veliki teden in velike reči,« je poudaril. Praznovanje cvetne nedelje, ko s cvetjem in zelenjem domove odpremo božji navzočnosti. Zadnji dnevi velikega tedna vodijo v srce vere. Na veliki četrtek gospod izkaže ljubezen in da apostolom in nam dar evharistije: »To delajte v moj spomin.« Veliki petek je dan posta, tišine in križa. Velika sobota je čas tihega pričakovanja, pripravlja se velikonočna košara, polna pomena, vere in tradicije. Jedi se nese k blagoslovu. Meso, kruh, potica, hren in pirhi, vsak ima svojo simboliko, ki jo je lepo prenesti na mlajše rodove. Ko na sobotno vigilijo ponovno zazvonijo zvonovi in se zapoje Aleluja, vzklije velikonočno veselje, ki se prelije v velikonočno nedeljo, ko zjutraj stopimo skupaj k procesiji in se srečamo v skupnosti verujočih. Za tem pa slovesni zajtrk kot simbol novega življenja in veselja. Temu sledi velikonočni ponedeljek »Emavs«. Čas za obiske, izlete, prijatelje in sorodnike. Prošt Lap nas spodbuja, da živimo te praznike s preprostostjo in srcem. Da najdemo upanje sredi vsakdana. Da ne poslušamo le številk žrtev, ampak zgodbe srčnih, dobrih ljudi, ki nas obdajajo.

Dogajanje trgu so tokrat soustvarjali: Kmetija Gec, Kmetija Krabonja, Eko domačija Ros, Turistična kmetija Dervarič, Ekološka kmetija Vučji ogrizek, Turistična kmetija Črešnik, Turistična kmetija Balon, Kmetija Kološa, Ekološka kmetija Planko & Kleh koza.si, Kmetija Lindenhof, Vina Vrabec, Čebelarstvo Petelin, Kmetija Čelofiga, Vodomec d.o.o., Kmetija Gartner, Eko kmetija izpod Lisce, Žganjekuha Končar, Kmetija Mihelčič, Liogarden, Biodinamična kmetija Dragonja-Oljčni gaj, Sirarna Gugala, Izletniška kmetija Vaupotič Cestnik, Kmetija Pr' Javorčan, Kmetija Kabur, Teran Kavčič, Ekološka posest Zakladnica dobrih idej, Vinogradništvo Trop, Kmetija J.A.N.A., Ekološka kmetija BEM, Ekološka kmetija Jamnik, Domačija Hvalc, EKO kmetija Gabršček, Ladislav Solarič rokodelec, Čebelarstvo Vinko, Bt Gölöncsér, Sirarstvo Tinka, Čebelarstvo Horvat, Destilarna Pozvačin, Gočlova kmetija, Ekološko Posestvo Trnulja.