Darij Krajčič, državni sekretar na MKGP; Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta; Dejan Židan, državni sekretar na MGRT

V Portorožu poteka prvi dan Kongresa Zadružne zveze Slovenije. Predavanja na dvodnevnem kongresu so razdeljena v tri sklope: trajnostni prehranski sistemi in prehranska varnost, poslovno okolje 2023 – napovedi in izzivi, slovensko kmetijstvo – izzivi in priložnosti.

Ključne besede: Zadružna zveza Slovenije, kongres, trajnost

Na letošnjem kongresu so govorci nagovorili trajnostne cilje evropskih strateških dokumentov, pravne okvire, ki izhajajo iz Strategije »od vil do vilic«, zahteve številnih družbenih iniciativ in vplive krize na trgu surovin in energentov. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je poudaril, da je življenje danes popolnoma drugačno kot včasih, saj sta velike spremembe povzročili epidemija covida in vojna v Ukrajini. »Naša blaginja in varnost sta na preizkušnji,« je povedal. Nanizal je trenutno aktualne težave, ki vplivajo ali še bodo vplivale na kmetijstvo, in sicer predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, uredba o programu upravljanja območij Natura 2000, trenutne razmere v slovenski živinoreji. »Verjamem v slovensko zadružništvo, verjamem, da lahko razvijemo moderno zadružništvo. Današnji kongres dokazuje, da smo proaktivni kreator skupne kmetijske politike v Evropi,« je ob tem poudaril.  

Na ravni Evropske unije je nekaj več kot šest odstotkov vseh delovno sposobnih zaposlenih v socialni ekonomiji, kot je zadružništvo, ti pa ustvarijo okoli osem odstotkov BDP. »V Sloveniji so te številke precej nižje,« je povedal Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ob tem je poudaril, da je zadružništvo kot socialna ekonomija ena najbolj pristnih ekonomij, ki nima interesa po dobičku, ampak po doprinosu skupnosti. Rekel je, da je ena od nalog novoustanovljenega vladnega Sveta za socialno ekonomijo, da se več ljudi zaposli v zadrugah. Zadružništvo je povezovalna vez med kmeti in ostalimi deležniki, posebej v verigi preskrbe s hrano, je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko: »Pred desetletji so se kmetje usmerjali predvsem v živinorejo. Pomembna vloga zadrug je bila organiziranje skupinskih zavarovanj za živino, nasade, posevke.«  V okviru nove skupne kmetijske politike 2023-2027 bodo zadruge lahko dobile podpore naložbam v osnovno kmetijsko predelavo, je še povedala. Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, pa je poudaril, da je za razmerje med zadružništvo in državo ključno, da država razvije spodbudno okolje za njihovo delo: »Zadružništvo je najstarejše prostovoljno stanovsko združenje kmetov na slovenskem. Njegovo zgodovinsko poslanstvo je treba negovati tudi v prihodnje.«

Predstavniki domačih in evropskih inštitucij so v svojih nagovorih naslovili trajnostne prehranske sisteme in prehransko varnost,  izzive in napovedi poslovnega okolja v letu 2023 ter izzive in priložnosti slovenskega kmetijstva - zlasti trajnostno rabo zaščitnih sredstev, živinorejo in prehranske smernice v vseh življenjskih obdobjih. V drugem dnevu kongresa pa bodo gostili predstavnike gospodarstva in naslovili odgovorno in učinkovito vodenje podjetij ter njihov trajnostni razvoj.