Foto: Pexels

Na spletni strani E-demokracije je bil pred dnevi objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih. Veseli nas pripravljenost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da je prisluhnilo stanovski organizaciji, ki združuje slovenske agrarne skupnosti, in pričelo s pripravo predloga zakona, s katerim se bo Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) izboljšal. Več o tem mag. Gašper Cerar s sektorja za pravne zadeve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Ključne besede: agrarne skupnosti, kmetijstvo, zakon, KGZS

Predlog sprememb in dopolnitev ZAgrS je kratek, a vsebinsko zelo pomemben:

1. Z dopolnitvijo 7. člena ZAgrS se želi omogočiti obračun davka od dohodka od oddajanja premoženja v najem in odmere davka na promet nepremičnin agrarni skupnosti z eno odločbo FURS in ne z več davčnimi odločbami za vsakega člana agrarne skupnosti, kakor velja sedaj. Menimo, da bo s predlagano spremembo omogočeno lažje in preglednejše obračunavanje davka, za agrarno skupnost in FURS bo manj administrativnega dela.

2. Predlaga se ukinitev roka 13. 4. 2027 za (pre)registracijo agrarnih skupnosti po ZAgrS. S predlogom se na KGZS strinjamo, saj v komunikaciji z agrarnimi skupnostmi ugotavljamo, da imajo agrarne skupnosti interes po preoblikovanju, a so dedni postopki po dedičih iz Slovenije in še posebej dedičih iz tujine zamudni, sodišča dedne postopke izvajajo počasi, posledično se agrarne skupnosti ne morejo pravočasno preoblikovati.

3. V 43. b členu ZAgrS je opredeljen neodplačni prenos solastništva države ali občine na člane agrarne skupnosti. Z dopolnitvijo člena se predlaga, da se pri prenosu ne plača davek na daril – na KGZS predlog podpiramo. Prav tako podpiramo rešitev, da se črta rok zahtevati prenos deleža države ali občine na agrarno skupnost. Določba o prenosu premoženja države ali občine v agrarni skupnosti še ni zaživela, kmalu, to je 13. 4. 2024, pa poteče rok za njeno izvedbo. Časovna omejitev do sredine aprila 2024 je nesmotrna tudi iz vidika čakanja odgovora Ustavnega sodišča RS na presojo skladnosti 15. člena ZAgrS-A z Ustavo RS, ki sta jo v jeseni 2023 vložila SiDG, d.o.o. in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo že podali poziv MKGP za dodatno izboljšanje davčne ureditve: v 52. členu ZAgrS je zapisano pravilo o določitvi vrednosti premoženja za izračun nujnega deleža. Predlagali smo, da se za davčno osnovo pri določanju davka na dediščine in darila in za določitev vrednosti premoženja pri računanju sodne takse vzame znižana vrednost premoženja agrarne skupnosti iz tega člena. Posebna, zaradi omejitev pri gospodarjenju s premoženjem v agrarni skupnosti znižana vrednost premoženja agrarne skupnosti naj se uporablja za davčne, sodne in druge uradne postopke. Visoki davki na dediščino in sodne takse za dedni postopek pogosto odvrnejo potencialne dediče (izven davka oproščenega prvega dednega reda ali drugih razlogov za oprostitev) od dedovanja.

Kadar se prodaja kmetija kot celota skupaj z deležem v agrarni skupnosti smo predlagali premislek o oblikovanju določbe, na podlagi katere bi se delež v agrarni skupnosti prodal ob upoštevanju predkupne pravice iz ZAgrS, ostalo premoženje pa po pravilih predkupne pravice iz Zakona o kmetijskih zemljiščih ali Zakona o gozdovih (t.i. možnost ločitve ponudbe za prodajo premoženja agrarne skupnosti in drugih nepremičnin, kadar se prodaja kmetija v celoti).

Kolektivno upravljanje s premoženjem, predvsem na območjih, kjer je kmetovanje in opravljanje gozdarske dejavnosti oteženo, bo ob pravilnem in pravočasnem vzgajanju naslednjih rodov članov agrarnih skupnosti ter od spodbujajoči zakonodaji ter ustreznih ukrepih kmetijske politike obstalo še mnoga leta.