V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Nacionalnega centra za dobrobit živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je bila ob svetovnem dnevu živali organizirana okrogla miza z naslovom Novela Zakona o zaščiti živali leto dni kasneje.

Ključne besede: zaščita živali, zakon, po letu dni.

Organizatorja dogodka ocenjujeta, da je leto dni od uveljavitve novele Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), ki je pritegnila veliko pozornosti strokovne in širše javnosti ter politike,  pravi čas za pregled njenega funkcioniranja  v praksi.

Dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je ocenil, da so razmere zahtevne, ne zaradi zakonodaje, ampak zaradi odnosa človek-žival: »Na tem je treba še veliko delati. Pokazala se je pravna nedoslednost zakona in smo imeli nemalo težav z implementacijo. Primer, kako kvalitetno zagotoviti primerni prostor za živali, tu je bilo ogromno težav. Sicer ocenjujem, da se zakon izvaja v korist živali.«

Razpravljavci ocenjujejo, da je novela zakona, kljub različnim odzivom, spodbudila širšo javno razpravo o zaščiti in dobrobiti živali. To prispeva k večjemu zavedanju, da so živali čuteča bitja, s katerimi je treba ustrezno ravnati. Hkrati ugotavljajo, da je slovenska javnost vedno bolj pozorna občutljiva na človekova ravnanja z živalmi. Meira Hot, poslanka Državnega zbora je opozorila, da je ozaveščanje ključna naloga vseh nas in da je zakon »minimalni kompromis, da gremo v tej družbi vsaj korak dlje.«

Razprava se je dotaknila tudi novega instituta „kvalificiranega prijavitelja“, ki pa v praksi še ni zaživel, kar je povezano tudi z zahtevo za presojo ustavnosti te ureditve, ter nekoliko spremenjenega ukrepa »odvzema živali«.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je dejal, da je bilo zaradi instituta kvalificiranega prijavitelja takoj po sprejetju zakona veliko vznemirjenja članov zbornice: »Je bilo veliko oseb, ki so vstopali na kmečka dvorišča, predvsem v okolici Ljubljane. Nekateri so si ta institut prikrajali. To je bila naša največja skrb, ko se je zakon sprejemal.«

Na tem področju se pričakuje odločitev Ustavnega sodišča, ki prednostno obravnava zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti členov 36.b, 36.c, 36.č ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali. Državni svet v zahtevi navaja, da sporne določbe kvalificiranim prijaviteljem neutemeljeno podeljujejo preširoka pooblastila, po katerih ti vstopajo v izvajanje inšpekcijskega postopka. Hkrati Državni svet zatrjuje, da je ureditev tretje alineje 43. člena, po kateri se preostanek kupnine prodane živali nameni nevladnim organizacijam, nesorazmerna ter ne prispeva k cilju zaščite živali in pomeni večkratno kaznovanje skrbnikov odvzetih živali.

Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu: »Državni svet je dal veto na zakon, ker smo videli veliko nedorečenosti in ker je bil zakon sprejet mimo strokovne javnosti. Neka skupina ljudi prek zakona uveljavlja svoje ideale.«

Med razpravo so bili izpostavljeni tudi pozitivni vidiki novele zakona, kot je vključitev terapevtskih psov med izjeme glede zagotavljanja fizičnega varstva in njihovega vstopa  v  javna prevozna sredstva. Prav tako je bila uvedena možnost ustanavljanja prehodnih hlevov za rejne živali. Do zdaj so imeli uradni veterinarji težave pri iskanju ustrezne namestitve za odvzete živali, zato je bila pravna ureditev tega področja nujna. Naloge prehodnega hleva lahko opravlja zbirni center, ki ga odobri Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),  kmetijsko gospodarstvo ali nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Za slednja je treba sprejeti še pravilnik, ki bo določal pogoje nastanitve in oskrbe ter omogočil UVHVVR, da preko poziva poišče zainteresirane izvajalce. Trenutno sta odobrena dva zbirna centra, ki opravljata naloge prehodnega hleva.

Razpravljavci pozitivno ocenjujejo tudi ustanovitev posebne enote uradnih veterinarjev za zaščito živali, ki je že pričela s svojim delom. Vida Znoj, generalna direkotirca Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je povedala, da je to največja pridobitev zakona: »Zaradi tega je obseg nadzora največji v zadnjih nekaj letih, kar deluje tudi preventivno na potencialne kršitelje.« To spremembo v zakonu pozdravlja tudi Jadranka Juras iz Društva za pomoč živalim v stiski Lajka, ki sicer pravi, da po letu dni od uveljavitve zakona niso opazili večjih sprememb na področju zaščite živali.

V zadnjem letu se je na splošno okrepilo sodelovanje med Nacionalnim centrom za dobrobit živali in UVHVVR, in sicer pri presojah glede zagotavljanja zaščite in dobrobiti živali ter pri inšpekcijskih postopkih. Vzpostavljen je bil tudi protokol za veterinarsko forenzično preiskavo v primerih suma kaznivega dejanja mučenja živali. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa nudi in organizira podporo rejcem, ki se soočajo s socialnimi, finančnimi ali drugimi težavami, zaradi česar lahko pride do opuščanja skrbi za živali.

V razpravi so bile izpostavljene nekatere nedorečenosti in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, kot je ureditev biovarnosti, ravnanja z zapuščenimi hišnimi živalmi in drugo.  Med predlogi za dopolnitev so bili izpostavljeni stroški za oskrbo zapuščenih živali, normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti, pa tudi uvajanje novih načinov skrbi in ukrepov za zmanjševanje populacije zapuščenih živali. Opozorjeno je bilo tudi na pravno nedorečeno dikcijo, ki se nanaša na "premajhen prostor brez možnosti zadostne rekreacije glede na fiziološke, etološke in ekološke potrebe živali," kar otežuje presojanje v postopkih. Ocenjuje se tudi, da bi bilo omejevanje posedovanja eksotičnih vrst živali kot hišnih ljubljenčkov z uvedbo seznama dovoljenih vrst bolj proaktiven pristop kot pa seznam prepovedanih vrst. Zato bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predlagalo zakonodajno spremembo na način, da se črta določba o prepovedi posedovanja nevarnih, strupenih ali etološko zahtevnih vrst živali in se ohrani ureditev seznama dovoljenih vrst na način, da se posedovanje tovrstnih živali dodatno regulira in dovoli zgolj izurjenim pravnim ali fizičnim osebam z ustreznim znanjem, veščinami in viri, kar bodo morali dokazati v ustreznih postopkih. Na MKGP napovedujejo tudi predlog zaostritve sankcij za kršitelje zakona, saj se višina glob že dlje časa ni prilagodila. Razpravljavci pričakujejo, da bo na tem področju kmalu sledila tudi ustrezna dopolnitev in uskladitev kazenske zakonodaje.

Skrb za dobrobit živali je skupna odgovornost vseh deležnikov, zato je pomembno, da se pri pripravi sprememb zakonodaje vključijo vsi ključni deležniki, saj bodo le tako sprejeti ukrepi tudi učinkoviti. Usklajen pristop, ki temelji na strokovnem znanju in celovito naslavlja vse vidike zaščite živali, je ključen za doseganje resnične dobrobiti za vse živali in zagotavljanje ustavne skladnosti zakonodaje. Spreminjanje in nadgrajevanje zakonodaje je pomemben korak k izboljšanju odnosa družbe do živali, vendar samo po sebi ne zagotavlja, da bo družba kot celota razvila pravo sočutje in spoštovanje do živali kot čutečih bitij. Zakonodaja lahko določi okvirje in sankcije za neustrezno ravnanje z njimi, vendar resnična ozaveščenost in sprememba vedenja zahtevata širšo družbeno preobrazbo. Razpravljavci poudarjajo, da poleg ustrezne zakonodaje, vsak posameznik nosi ključno odgovornost za svoje ravnanje z živalmi, pri čemer je razvoj empatije do živih bitij proces, ki se začne že v otroštvu, z vzgojo v družini in širšem družbenem okolju.