Tradicionalno so se na  14. letnem srečanju, ki je potekalo v sredo v Rovtah, zbrali člani Odbora izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec.

Srečanju se je pridružil logaški župan Berto Menard in drugi predstavniki občine, upravne enote in kmetijskih zadrug s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem na čelu in Zavoda za gozdove Slovenije, poslanca Državnega zbora Iva Dimic in Zoran Mojškerc, KGZS pa je zastopal njen predsednik Roman Žveglič s sodelavci na zborničnem uradu in ljubljanskem kmetijskem zavodu.

V uvodnem pozdravu je Menard poudaril, da je trenutno hrana zelo 'in', da  se Evropa zelo zaveda večplastnosti pridelave hrane v povezavi z varovanjem okolja, kar za območja, s kazterih prihaja hrana v Evropo, ne moremo trditi.

Tema letošnjega srečanja je bila Ekonomika kmetovanja v hribovitem svetu. Uvodoma je predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj izpostavil nekaj vsebin, ki se nanašajo na novo obdobje skupne kmetijske politike. »Da se pri izračunih za vrednotenje vpliva nagiba kmetijskih zemljišč uporablja povprečen nagib GERK-a, je katastrofa za gorske kmete. To namreč pomeni večje spremembe pri izračunu nagibov, kar bo vplivalo na izračun točk za OMD«. Izpostavil je tudi, da vse podpore za OMD v teoriji zvenijo zelo dobro, v praksi pa so prenizke.

Po podatkih, ki jih je predstavil mag. Martin Nose s KGZS je  pridelava v hribovitih območjih zaradi nižjih pridelkov in večjih stroškov pridelave za 20 do 50 odstotkov dražja kot v ravnini. Zato pri takih pogojih težko govorimo o ekonomiki in so nujna sredstva, ki jih za kmetovanje namenja Skupna kmetijska politika.

Del, ki se nanaša na kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje, kar je celotno območje logaške občine, je podal Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kert vstopamo v novo obdobje SKP 2023-2027, se spreminjajo pogoji in višina plačil za posamezna območja. Duhove buri nov način točkovanja za plačila na OMD območjih, ki je še v usklajevanju. Je pa dejal, da je treba gledati plačila kot celoto, torej tudi v tistem delu, ki so vezana na prirejo mleka in mesa, rejo drobnice in investicijska sredstva za razvoj kmetij na teh območjih.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je dodal, da je nov sistem točkovanja bolj pravičen in da se pozablja, da so mogoče nekateri prej dobivali več kot bi jim pripadalo. Glede ekonomike v hribih pa je dejal, da se na majhnih kmetijah z njo neradi ukvarjamo, saj  hitro pokaže, da delaš minus.

Za oblikovanje politike je nujno imeti podatke in modelne kalkulacije, te pa preslabo pokrijejo ekonomiko na OMD, pa je menil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Tudi predsednik Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ljubljana Janez Beja je izpostavil podcenjenost pogojev za kmetovanje v hribih. Navedel je primer povračila trošarin za gorivo za kmetijstvo, kjer so izpadli kmetijski stroji z bencinskimi motorji, ki jih v hribih veliko uporabljajo (predvsem kosilnice).

Poslanka Iva Dimic se je dotaknila aktualnega vzdušja v politiki, ki je je kmetijstvu precej nenaklonjeno, še zlasti živinoreja. »Iz hrane smo naredili znanost, pri tem pa izgublja tradicionalno znanje.«

Na koncu je bilo zanimivo razmišljanje, ki orisuje kmetovanje na Logaškem in ga je podal kmet Peter Istenič iz Rovt. Med drugim je povedal: »Ko sem začel kmetovati sem vedno hotel, da se stvar ki sem jo delal, splača. Preračunaval sem stroške in prihodke, sedaj vem, da sem marsikaj pri stroških izpustil, da se je lepše pokrilo. Pri kmetovanju v hribih pač ne smeš računati, če hočeš da te ne boli glava.«