Na KGZS-Zavodu MB je ob svetovnem dnevu varnosti hrane potekala okrogla miza na temo dviga samooskrbe in krepitve kratkih verig pri oskrbi s hrano. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dobre prakse naročanja in porabe lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v javnih zavodih.

Ključne besede: hrana, lokalno, javni zavodi, samooskrba

Hrana lokalnega izvora ima višjo biološko vrednost, višjo hranilno vrednost in manj pesticidov. Slovenska živila so dva- do trikrat manj obremenjena s pesticidi kot uvožena hrana. »Ker ne potuje od daleč, povzroča manj emisij, spodbuja razvoj drugih panog, kot sta denimo turizem, gospodarstvo,« je povedala Irena Kropf, direktorica KGZS-Zavoda Maribor. V osnovnih šolah porabijo približno 80 milijonov evrov za nakup živil za malice. »Zakaj ne bi čim več teh sredstev prispevali k nakupu domačih živil in tako prispevali k ohranjanju narave? Razlogov za to, da lahko naredimo korak naprej, ne manjka. Gre tudi za pomislek, ali nam je za to mar, ali je to naša prioriteta. Spremembe za ne bodo zgodile skozi noč,« je poudarila.

 Občina Sevnica – primer dobre prakse

Občina Sevnica ima 1110 kmetij, po kmetijskih površinah na prebivalca izstopa iz slovenskega povprečja. Sevniški kmetje se največ ukvarjajo s proizvodnjo mleka, sledi goveje meso, prašičereja in sadjarstvo. Leta 2013 so pričeli uresničevati svojo idejo, da nudijo vsem sevniškim šolam in vrtcem strokovno podporo pri izvajanju javnih naročil. Hrano iz lokalnega okolja so torej pripeljali v šole, začeli so z majhnimi koraki, cilji pa so bili jasni: »Da hrana ni dražja, ampak enaka tisti v trgovini,« je povedal župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je sicer po izobrazbi agronom. Poleg tega je bil njihov cilj gospodarski, turistični razvoj, ohranjanje tradicije kulture, podpora trajnostnemu razvoju ter krepitev povezovanja med lokalnimi akterji. »V družbi potrebujemo element stabilnosti in varnosti. Nekaj let smo bili najbolj varna občina. Tudi občine smo v delu odgovorne za prehransko varnost v našem območju. To je zagotovo eden od naših ciljev,« je poudaril Srečko Ocvirk. Mateja Cvetkovič, svetovalka za javna naročila v Občini Sevnica, je povedala, da so javni zavodi s pomočjo občine sprva v celoti koristili 20 % možnosti izločitve posameznih sklopov živil in jih dobavljali od lokalnih pridelovalcev, ko pa je začela veljati novela Zakona o javnem naročanju, se je lokalna oskrba s hrano še povečala, in sicer na 35% lokalnih živil. »Od kar to delamo, je tudi zadovoljstvo s hrano v javnih zavodih boljše,« je poudarila.  Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povedal, da je Občina Sevnica primer dobre prakse, ki bi ji zlahka sledile tudi druge slovenske občine: »Se zgodbe dajo narediti tako, da za zavode niso drage in da lokalni ponudnik dobi nekaj več.  Z ukazom to ne gre. Pozivam župane, da ste proaktivni, na drugi strani pa kmete, da se v to vključite. Tam, kjer bo interes med nosilci, občinami in lokalnimi zavodi, bo interes tudi med kmeti, ker je zadaj ekonomski interes.«  

Najboljša rešitev je sodelovanje

Govorci so se strinjali, da je lokalna poraba živil najboljša rešitev za vse, tako kmete, javne zavode kot prebivalce. Veliko je še izzivov, s katerimi se je treba soočiti, med največjimi cena, saj lokalna živila tu ne morejo konkurirati uvoženim. Ne glede na to pa so primeri dobrih praks pokazali, da je z dobro voljo in pripravljenostjo na sodelovanje vseh deležnikov tudi te izzive mogoče premostiti.