11. vinogradniški, 5. poljedelski in 14. Lombergarjev sadjarski posvet

Lombergarjevi dnevi, ki jih tradicionalno organizira KGZS - Zavod Maribor, imajo pomembno poslanstvo, saj vsako leto prinašajo nove strokovne ugotovitve in rezultate. Tako so v okviru letošnjih »Lombergarjevih dni« od 5. do 7. decembra potekali že 11. vinogradniški posvet, 5. poljedelski posvet ter 14. Lombergarjev sadjarski posvet. Na vseh treh posvetih kot predavatelji sodelujejo tako slovenski kot tuji strokovnjaki.

Vinogradniški posvet 

Letošnji 11. vinogradniški posvet je bil celovito usmerjen v prihodnji tehnološki razvoj, v predstavitev novih znanj in ponujenih rešitev za zagotavljanje ekonomične pridelave kakovostnega grozdja in vina tudi v prihodnje.

Za uspešno umestitev vinogradništva in vinarstva v bodočem razvoju slovenskega kmetijstva so v uvodu poskrbeli predstavniki MKGP s predstavitvijo bodočega delovanje skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju.

V nadaljevanju so bili predstavljeni sodobni evropski pridelovalni tehnološki izzivi v razvijanju tehnoloških digitalnih orodij in praktično uporabnih oblik avtomatske in robotizirane pridelave. Nazorno so bila predstavljena digitalna orodja za spremljanje vinogradov iz vzorčne aplikacije na čezmejnem Krasu, prav tako pa tudi vzorčna digitalna orodja za uspešno vodenje tehnološko sodobne vinske kleti Puklavec Family wines iz Ormoža.

Nadaljevali so s predstavitvijo raziskave BF Ljubljana, kjer so bili podani delni odgovori na izredno aktualna vprašanja o boleznih lesa vinske trte in možnih ukrepih zoper okužbo in širjenje esce.

Drugi del posveta je bil vinarsko obarvan, kjer je bilo govora o vzrokih in posledicah neustreznega poteka alkoholne fermentacije ter o pravilni izbiri zamaška glede na stil in kakovost vina.

Poljedelski posvet

5. poljedelski posvet je bil letos namenjen problematiki varstva poljščin, saj se pri pridelavi poljščin v spremenjenih klimatskih razmerah pojavlja na njivah vse več težav pri obvladovanju bolezni, škodljivcev in plevelov.

Ekonomika pridelave poljščin je zelo odvisna od usmeritev kmetijske politike. Zato se s strani MKGP pričakujejo smernice kmetijske politike in predvidenih ukrepov za naslednje programsko obdobje na področju poljedelstva.

Zaradi ugodnih vremenskih pogojev za pojav glivičnih bolezni na žitih in sortnega izbora pšenic in ječmenov na trgu je posebej za leto 2018 pri pridelavi pravih žit veliko pozornosti bilo potrebno nameniti uporabi fungicidov pri zatiranju bolezni na listih in klasju ter preprečiti izgube količine pridelka in predvsem kakovosti zaradi prisotnosti mikotoksinov.

Na posvetu so bili predstavljeni dosežki hibridizacije pri pravih žitih s poudarkom na odpornosti hibridov na bolezni in škodljivce.

V praksi se pridelava poljščin z izvedbo konzervirajoče obdelave precej povečuje, saj ta način obdelave podpira tudi politika neposrednih plačil. V enem od prispevkov so bile predstavljene dosedanje izkušnje in izzivi uvajanja konzervirajoče obdelave tal s poudarkom vpliva tega načina obdelave na obvladovanje škodljivih organizmov (bolezni, škodljivci in pleveli).

Tudi na področju kmetovanja se digitalizacija v praksi širi in uvajajo se novejše tehnologije, ne samo pri izvedbi posameznih agrotehničnih ukrepov, temveč tudi pri spremljanju rasti in določanju potrebnih ukrepov. Zato so bile na posvetu predstavljene izkušnje na tem področju iz slovenskih in tujih praks.

Ker je trženje pridelkov pomemben del procesa pridelave poljščin je bilo nekaj besed namenjenih terminsko vezanem načinu trženja, ki se vse bolj uveljavlja tudi na območju Slovenije.

Lombergarjev sadjarski posvet

Klimatske spremembe in ekstremne vremenske razmere (spomladanske pozebe v letih 2016, 2017 in neurja s točo) povzročajo sadjarjem v zadnjem času zelo veliko gospodarsko škodo. V letu 2018 je bilo obilno cvetenje vseh sadnih vrst, z obilnim pridelkom. Na 14. Lombergarjevem sadjarskem posvetu z mednarodno udeležbo so naše sadjarje seznanili s stanjem sadjarstva v sosednji Avstriji ter na območju držav JV od Kolpe. Domači strokovnjaki so predstavili introdukcijio novih sort v Sloveniji, ker glavni dohodek slovenskih sadjarjev predstavlja tržna pridelava jabolk namizne kakovosti, zato ni vseeno, kaj bomo v prihodnje sadili.  

Vsekakor pa je izrednega pomena tudi trženje jabolk, zato je bila predstavljena problematika trženja nove letine slovenskih jabolk.

Strokovnjaki za varstvo rastlin so prikazali razširjenost hruševega ožiga v Sloveniji in ukrepe, ki jih izvajamo.