Krožno česalo (Foto: Andrej Šuvak)

Počasi prihaja čas setve ozimnih žit in predvsem v ekološki pridelavi moramo poskrbeti za enega ključnih dejavnikov, pripravo zemljišča s čim manj plevela.

Avtor: Andrej Šuvak, KGZS - Zavod Maribor

Zatiranje plevelov je ključni del uspešne pridelave ozimnih žit. Pleveli lahko zmanjšajo pridelek z odvzemom hranil, vode in svetlobe ter ovirajo rast in razvoj kulturnih rastlin. Pri tem je pomembno, da se zatiranje plevelov začne že pred setvijo in nadaljuje po setvi, saj se s tem zagotovi optimalni začetek in rast ozimnih žit.

Tla brez zelenega pokrova so kot lasišče brez las, izpostavljena zunanjim vplivom in prva pomoč je kakršnokoli pokrivalo. Tako je tudi z zemljo. Puščanje golih tal med glavnim posevkom in naslednjim posevkom ima za zemljo več posledic, od erozijskih (vetrna, vodna), zaradi katerih se izgublja rodovitni del tal, do škodljivega delovanja sonca direktno na vrhnjo plast zemlje. Predvsem pa takrat hitro rastejo neželene rastline, ki lahko hitro semenijo in si ustvarjamo vedno večjo bazo semena plevela v tleh. Na splošno je pomembno, da so tla v rastni dobi čim dlje časa pokrita z zelenim pokrovom, saj s tem poskrbimo, da zadržujemo vlago v zemlji, ko le-te ni na razpolago,  nudimo zaščito mikro- in makroorganizmom v tleh, posredno pa s kontroliranim posevkom delamo konkurenco plevelom. Med bolj priljubljenimi dosevki so ajda, detelja ali pa različne komercialne mešanice za obogatitev tal.

Več načinov zatiranja

Zatiranja plevela se lahko lotimo na več načinov, med katerim so bolj pomembni pravilno vrstenje rastlin v kolobarju, setev dosevkov (če je možno) in mehanska obdelava tal.

Po glavnem posevku ali poletnem dosevku je potrebno tla, odvisno od glavnega posevka, plitvo ali globoko obdelati in pripraviti na setev. Če je možno, se priporoča obdelava toliko prej, da se lahko izvede vsaj ena slepa setev (plitva obdelava tal s krožno brano ali predsetvenikom). S tem ukrepom uničimo na novo vznikle pleveli v fazi kličnih listov do višine nekaj centimetrov.

Pri ekološki pridelavi žit se svetuje nekoliko gostejšo setev od priporočene setvene norme, zato načeloma v jesenskem času ne uporabljamo česal. Vendar izkušnje z vremenom  v preteklih letih  s podaljšanim toplim obdobjem kažejo, da prav tako kot žita uspešno zrastejo tudi pleveli. V tem obdobju je uporaba česal najbolj idealna, saj je zemlja primerno vlažna, da se mali pleveli lažje uničijo, medtem ko so žita že dovolj velika in jim zato ne moremo več škodovati.

Kdaj začeti s česalom

Prvo česanje žit se svetuje ob pojavu tretjega  pravega lista. V tej fazi je pomembno, da česalo ni nastavljeno na pregrobo delovanje. Prečesavanje žit v jesenskem in spomladanskem času ima več pozitivnih lastnosti, od odstranjevanja plevela do rahljanja zgornjega sloja zemlje in s tem povečanja zračnosti tal, spomladi se pospeši segrevanje tal in pospešuje mineralizacije dušika. Pozorni moramo biti predvsem pri izbiri česal, saj se pri minimalni obdelavi tal, ko puščamo večje količine rastlinskih ostankov na površini, navadno česalo ne obnese, saj deluje po principu grabelj in vlečemo material po površini ter uničujemo posevek. V takem primeru pride dosti bolj v poštev krožno česalo, ki pa je žal finančno obremenjujoče.

Uporaba česal se svetuje približno na dva tedna, vendar pa se ta okvirni čas razlikuje od trenutnih vremenskih in talnih razmer. Težja tla morajo biti vlažna in dovolj suha, da ne uničujemo strukture tal s prehodi s traktorjem, prav tako imajo v vlažnem vremenu pleveli večjo tendenco po rasti, zato takrat pogosteje uporabimo česala. Kasneje, ko prečesavanje zemlje ni več možno, si lahko s česalom pomagamo pri zmanjšanju poškodb, ki jih povzroča žitni strgač, ko enostavno dvignemo česalo tako visoko, da strgača stresemo z listov.

Kombinacija metod

Zatiranje plevelov na ekoloških površinah je zahteven, vendar izvedljiv proces, ki zahteva kombinacijo mehanskih, bioloških in agrotehničnih metod. Pravilno zasnovani ukrepi, kot so mehanska obdelava tal, setev pokrovnih rastlin, mulčenje in kolobarjenje, omogočajo učinkovito zatiranje plevelov ter hkrati ohranjanje rodovitnosti tal in zdravje okolja. Z doslednim spremljanjem in načrtovanjem je mogoče doseči uspešno pridelavo ozimnih žit tudi v konvencionalni pridelavi brez uporabe sintetičnih herbicidov.