O skupni kmetijski politiki po letu 2020

Včeraj je potekala 11. redna seja Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na kateri so obravnavali sporočilo Evropske komisije o prihodnosti kmetijstva in prehrane. V njem so zapisane ključne prioritete skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Ta bo po novem na ravni Evropske unije imela zgolj skupne cilje, nabor ukrepov za dosego ciljev pa bo pripravila vsaka država sama. »Vsak ukrep je za nekoga bolj in drugega manj ugoden, potrebno se bo uskladiti. Verjamem, da se bomo kmetje med seboj uspeli dogovoriti. Le tako bomo lahko pridobili dovolj sredstev za dohodkovno stabilnost, pridelavo kakovostne hrane ter trajnostno upravljali z naravnimi viri,« je med drugim poudaril predsednik KGZS Cvetko Zupančič.

»Kmetijstvo naj bi se v prihodnje bolj prilagodilo podnebnim spremembam in zagotovilo stabilno finančno stanje kmetov. Predvidena je ohranitev neposrednih plačil, uporaba tržnih ukrepov in ukrepov programa razvoja podeželja. Spreminja se izvedbeni model skupne kmetijske politike, ki daje državam članicam možnost izbire in odločanja na nacionalni ravni,« je v svoji predstavitvi med drugim povedal direktor KGZS Branko Ravnik, ki zastopa slovenske kmete v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru. Poudaril je, da so stališča dokumenta dokaj splošna, je pa pomembno najti prave rešitve. »Sistem izbire, ki izhaja iz poročila, to omogoča.«

Člani upravnega odbora so si enotni o nujnosti SKP, ki se uspešno sooča z izzivi kmetijskega sektorja in podeželja. Pozdravljajo prožno izvedbo in vključevanje reševanja specifičnih potreb razvoja posameznih regij, kmetijskih sektorjev in vrst kmetovanja, skladno s pričakovanji javnosti. Sprejeli so 21 sklepov, ki bodo obravnavani na seji sveta KGZS, 28. februarja 2018.

Za ohranitve in spremembe

V njih so med drugim poudarili smiselnost ohranitve obstoječih nosilnih stebrov SKP kot so neposredna plačila, tržni mehanizmi in program razvoja podeželja. KGZS se bo aktivno vključila v pripravo strateškega načrta za Slovenijo s primernimi mehanizmi ukrepov. Tako bodo predstavniki KGZS vključeni v operativne skupine pri pripravi predlogov ukrepov za Slovenijo. Pri tem računajo na dobro sodelovanje z MKGP v smislu uporabe podatke glede izvajanja SKP 2014 – 2020, kot podlaga za kvalitetno razpravo o prihodnji SKP. Za zbornico je pomembno tudi usklajevanje stališč in rešitev z ostalimi nevladnimi organizacijami.

Za podpore kmetom, ki kmetujejo

Člani upravnega odbora KGZS poudarjajo pomen pravičnosti pri izvajanju plačil v smislu podpore tistim kmetov, ki dejansko kmetujejo in proizvajajo hrano ter nujnost ureditve statusa aktivnega kmeta. Prav tako menijo, da mora SKP slediti cilju stabilnih dohodkov kmetij, učinkovitega upravljala s tveganji, ohranjanju kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki in ohranjanja majhnih kmetij. Zavzemajo se za uvedbo ugodnih zavarovalnih produktov, možnost obveznega zavarovanja ter sistemskih mehanizmov po vzoru sedanjih »de minimis« ukrepov.

Zavzemajo se za politiko, ki usklajuje ekonomske potrebe kmetov in potrebo družbe po lokalni hrani, pridelani v skladu z okoljskimi cilji in ostalimi elementi trajnostnega kmetovanja. Prav tako se zavzemajo za vključitev proizvajalcev hrane v skupne nastope na trgih in večjo vlogo kmetov v prehranski verigi. Poenostavitev izvedbe ukrepov, stimulativne pogoje za mlade kmete, razvoj digitalizacije, inovacij ter prenosa znanja v kmetijstvu.

Upajo, da bodoča politika SKP zagotovi povečanje sredstev za proizvodno vezana plačila, njihovo prilagodljivost in enostavnost izvedbe. Pri tem naj se pretežni delež sredstev nameni nosilnim panogam v slovenskem kmetijstvu, še posebej govedoreji in kravam dojiljam.  

Podpirajo ciljno naravnane okoljske in naravovarstvene ukrepe, ki naj temeljijo na pridelavi hrane. Obenem opozarjajo na nujno razbremenitev kmetov glede administrativnih obveznosti iz naslova različnih kmetijsko podnebnih in okoljskih ukrepov.

Poudarjajo nujnost investicijskih razpisov, osredotočenih na razvoj tržno usmerjenih družinskih kmetij. In nenazadnje, nujnost politike nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi ter ciljne podpore ekološkim kmetijam.