Na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije - ZKŽP je 25. julija na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) potekal sestanek na temo dolgoročnih sprememb, ki jih prinašajo prilagoditve bivalnih pogojev rejnih živali.

Ključne besede: dobrobit živali, kletke, prehodno obdobje, investicije, gradbena zakonodaja

»Zelo hitro je moč v Sloveniji uničiti živinorejsko panogo, a to ne pomeni, da bodo živali srečnejše, pomeni le, da bodo tuji rejci prek tujih trgovskih verig vstopili na slovenski trg in zasedli mesto domači reji,« pove predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki se je srečanja udeležil s predstavniki rejcev in strokovnimi sodelavci.

Društvo EATP je namreč nedavno lansiralo kampanjo »Slovenija proti kletkam« v kateri javnost seznanja s praksami v živinoreji in spodbuja k podpisu peticije za prepoved reje v kletkah. Gre za izkrivljeno podobo realnega stanja in zavajanje splošne javnosti. Predvsem niso upoštevane daljnosežne posledice tovrstnih prepovedi. Živinorejci v Sloveniji že sedaj z znanjem pridobljenim doma in v tujini uvajamo dobre rejske prakse ter upoštevamo evropske smernice dobrobiti živali z namenom zagotavljanja dobrega počutja živali, zaposlenih v obratih ter proizvodnjo kakovostnih končnih izdelkov po dostopni ceni.

Državna sekretarka MKGP Eva Knez je izrazila razumevanje do situacije in napovedala strokovno analizo stanja in dobrih praks po državah EU. Na podlagi te se bo lahko podalo okvirno oceno finančnih posledici sprememb, ki bodo za sabo potegnile tudi socialne in ekonomske potrebe kmetijskega sektorja, vključujoč male kmetije. Pa tudi v kolikem času in s koliko finančnih sredstev bo morala zagotoviti Vlada RS za prehod v drugačne tehnologije in sisteme rej. Povedala je še, da pristojno ministrstvo za leto 2025 načrtuje pripravo nacionalne sheme za dobrobit živali. Tudi glede tega na ministrstvu načrtujejo razpravo z deležniki.

»Zavedamo se, da je dobro počutje rejnih živali temelj lepega odnosa in uspešne živinoreje. Precej drugače se stvari obrnejo, če v skladni razvoj posežejo predpisi, preuranjenost in premajhen pogled na obsežnost tematike. V bojazni za obstoj slovenskih rejcev, je bil sestanek tvoren, saj je potekala izmenjava stališč in koristnih informacij,« je po srečanju povedala strokovna tajnica odbora za perutninarstvo na KGZS Gabrijela Salobir. Razložila je, da se pobuda ujema z zakonodajnim predlogom Evropske komisije za postopno odpravo in prepoved uporabe kletk za vse vrste in kategorije živali (kokoši nesnice, svinje, teleta, kunci, mlade kokoši, plemenski brojlerji, plemenske kokoši, prepelice, race in gosi). Evropska komisija naj bi po letu 2027 pripravila predlog svežnja zakonodaj glede standardov rejnih živali in določila okvire prehodnih obdobij. »Kakršni koli predčasno strožji pogoji za slovenske rejce so zanje pogubni,« poudarja Salobirjeva in še, da se države članice na predvidene prilagoditve zakonodaje pripravljajo različno. Skupno jim je, da z željo zaščititi rejce in ohraniti lokalno prirejo, za to namenjajo veliko finančnih sredstev ter spodbudno zakonodajo. Preudarnost in finančno podporo pri iskanju rešitev pričakujejo tudi slovenski rejci.

Med drugim je bil  izpostavljen velik problem pridobivanja gradbenih dovoljenj za širitev bivalnih pogojev rejnih živali, ki je skupen vsem deležnikom živinorejske panoge. Postopek pridobitve gradbenih dovoljenj v Sloveniji namreč običajno traja 10 let. V Avstriji od vloge do izdaje gradbenega dovoljenja za hlev, pa le 30 dni.

»Računamo na razumevanje vlade in pristojnih ministrstev. Prestrukturiranje se mora dogajati preudarno, ob novih investicijah, ki so običajno povezane s prenosom na novo generacijo. Novi standardi pomenijo manj plemenskih svinj na isto površino. To za sabo potegne nujne prilagoditve rejnih prostorov oziroma neekonomičnost reje in posledično opuščanje. Za prilagoditve so nujna dodatna sredstva,« poudarja Žveglič.