Na OI KGZS Logatec o izzivih pri upravljanju s prostorom
Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Delo organov KGZS, Zemljišča in gradnje, Pravo, Gospodarjenje |Minuli petek je na Petkovcu v Rovtah potekalo tradicionalno srečanje kmetov Odbora izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, ki so se mu pridružili še predstavniki občine, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državne politike ter KGZS s predsednikom Cvetkom Zupančičem na čelu. Tema letošnjega srečanja je bila prostorska zakonodaja.
Ključne besede: Logatec, odbor izpostave
To je eno najbolj občutljivih področij, zato so nesoglasja pri tem stalnica. Na eni strani je interes kmetov, ki zaradi toge zakonodaje ne morejo širiti svojih kmetij, na drugi je tveganje za špekulacije v zvezi s spremembo namembnosti zemljišč.
V razpravi se je pokazalo, da je tema kot vroč kostanj, ki so si ga udeleženci podajali. Predstavniki države so prelagali odgovornost na lokalno skupnost, predstavniki občine pa so tolmačili, da jih omejuje državna politika. Žrtev pri tem so kmetje, saj smo bili priča primeru, ko je kmetija Istenič iz Rovt imela pripravljeno leta 2010 vizijo razvoja, 2013 oddano prošnjo za gradnjo objektov, do danes pa se ni še nič zgodilo.
Predstavnik MKGP Leon Ravnikar je povedal, da je to pristojnost občin, Janez Beja, predsednik območne enote KGZS Ljubljana, pa je povedal, da lahko take primere rešujejo prioritetno po odločitvi župana. Berto Menard, župan občine Logatec je povedal, da je problem neusklajenost med ministrstvi, pri odločitvah v občini vedno hodijo po robu, saj lahko zakonodajo vsak tolmači nekoliko drugače, nenazadnje pa se včasih na lokalni ravni stvari zapletejo tudi zaradi osebnih zamer.
Sicer je še več podobnih primerov, ko se kmetije zaradi opredelitev v občinskih prostorskih načrtih (OPN) ne morejo širiti, zato je predsednik KGZS Cvetko Zupančič predlagal, da se take primere obravnava ločeno v eni spremembi OPN. Tudi predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj je smatral, da bi bila to razumna rešitev, vendar pa je imel pri tem župan Berto Menard nekaj pomislekov, saj je vsaka sprememba administrativno zahtevna, potrebnih je več kot 40 soglasij, vsak soglasodajalec ima en mesec časa, da poda pripombe. Zato so postopki dolgi in predolgi, kar je tudi župan sam priznal in dodal: »Glede na povedano s strani predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bom storil vse, da se take primere obravnava prednostno. Menim, da bi sprememba bila lahko izvedena v enem do dveh letih,« je povedal Menard.
Kakorkoli, razprava je pokazala, da je to področje zelo kompleksno, zato bo tudi vnaprej treba veliko usklajevanja, da se bo hkrati upoštevalo varovanje okolja, kmetijskih zemljišč in omogočalo razvoj kmetij.