»Očetov blagoslov otrokom dom podpira« je bila vodilna Slomškova misel 18. vseslovenskega srečanja kmetov, ki je danes potekalo na Ponikvi, rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.

V cerkvenem letu svetega Jožefa so celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž, škof slovenske evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, prof. dr Jože Osterc  in drugi udeleženci srečanja razmišljali o vlogi očeta in pomenu kmečkega dela, ki daje dostojanstvo in je priložnost za uresničitev posameznika ter rast družin kot prvotnega jedra družbe. Glasbeno ga je obogatil kvartet družine Štiglic z Ljubnega ob Savinji ter Ljudski pevci z Vitanja. S prinašanjem darov k oltarju so kmetje in stanovske kraljice simbolično izrazili hvaležnost do sadov, ki jih daje narava. Srečanje je potekalo v cerkvi svetega Martina na Ponikvi in bilo prilagojeno zdravstvenim razmeram. Večina romarjev ga je spremljalo prek prenosa na radiu Ognjišče in televiziji Exodus ter kanalu YouTube, na dogodku je bilo prisotnih okoli 100 predstavnikov kmetov iz celotne Slovenije.

Celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž je v svoji pridigi izpostavil še vedno aktualen Slomškov poziv rojakom k marljivi preudarnosti, kajti s tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe. »Koliko je danes ljudi, ki delajo in garajo, ki morda tudi veliko ustvarijo, pa niso srečni. Odgovor je v resnici preprost. Nihče se ne more sam osrečiti, še s tako pridnim in trdim delom ne. Resnično osrečuje samo ljubezen. To pa je dar, ki ga lahko sprejmeš samo po drugem. Za srečo namreč ni tako pomembno, kaj in koliko delaš, ampak za koga in kako delaš. Vsak starš in vsak kmet ve, da ga pri delu najbolj osrečuje misel na ljubljene, ki jih bo lahko osrečil s svojim delom. Kdor ne uspe najti pravi srčni motiv za svoje delo, ne bo mogel biti ob delu nikoli res srečen.«

Pomen medsebojne povezanosti, spoštovanja, učenje eden od drugega in prenašanje znanja in modrosti na mlajše generacije je v svojem nagovoru poudaril škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak. »Kmetija, ki ima bogastvo takšnih mož, očetov, dedkov, vnukov in sinov, ima prihodnost, saj člani takšne družine sobivajo na temelju ljubezni, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.«

O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva v pogojih, ki jih opredeljuje stiska pandemije, koliko delo kmeta velja v očeh sodržavljanov, ga še cenijo kot vrednoto, ali pa je vprašanje pristne, domače hrane v izobilju nenadzorovane, lahko dostopne hrane z vseh koncev sveta, sploh še vprašanje, ki obremenjuje sodobnega človeka, se je v svojem razmišljanju spraševal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Izpostavil je, da število kmetij v Sloveniji upada, stopnja samooskrbe se je v treh desetletjih nevarno znižala. »Kljub temu se zdi, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem pomena prehranske varnosti zelo dobro vedo, da se je v krizi možno zanesti zgolj na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je med drugim povedal Žveglič ter poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost vseh državljank in državljanov Slovenije. »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.«

»Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o  kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo kultiviranost Slovenije, ohranitev tradicionalnih narodnih običajev, ohranitev avtohtonih rastlin in pasem živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Tako je v duhu vodilne misli ter 30 let samostojnosti Slovenije podal razmišljanje o pomenu lokalne samooskrbe in hrani kot orožju. »V času osamosvajanja Slovenije  me je skrbela predvsem zagotovitev oskrbe z osnovnimi živili, če bi prišlo do daljše blokade Slovenije. Zavedal sem se, da je lahko hrana najmočnejše orožje, če je zmanjka in zajame ljudi panika. Poznal sem mnenje modrih politikov, da kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi.«

V svojem nagovoru je kot najpomembnejše za prihodnost izpostavil varovanje rodovitne kmetijske zemlje. »Rodovitna kmetijska zemlja je naša največja dobrina. V primerjavi z drugimi državami je imamo malo. Zato bi morali učinkoviteje preprečevati njeno izgubljanje. Od nje je v največji meri odvisna za samooskrbo zadostna pridelava potrebnih živil in s tem naša suverenost. Zaradi hribovitosti je v Sloveniji velik del rodovitne zemlje na neugodnih terenih, kjer ni mogoče organizirati intenzivne in cenene pridelave. Na takih območjih lahko rodovitno kmetijsko zemljo ohranijo le prilagodljive družinske kmetije.«

Poudaril je pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. »Na trgu so lahko uspešne le povezane. Preskušeno najuspešnejše je povezovanje v zadrugah. To povezovanje ima v Sloveniji tudi največjo tradicijo. Seveda pa bo lahko to povezovanje uspešno le, če se bodo znali naši kmetje odpovedati egoizmu, ki jih je zaradi odnosa države do zadružništva po drugi svetovni vojni preveč osvojil. Zadružno povezovanje in tako povezano nastopanje bo lahko tudi najuspešnejše v dialogu z državo.« Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji. »Ne bojte se kmetovanja in prevzemanja kmetij! Nepomembno ni tudi zavedanje, da sodeluješ pri zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti, ki omogoča preživetje naroda. Zaradi številnih vsesplošnih koristi so lahko kmetje ponosni in upravičeno samozavestni, saj s kmetovanjem aktivno sodelujejo pri oblikovanju pokrajine in Slovencev.«

Fotografije z dogodka

Service credo.gallery_translatable does NOT exist!  

----------------------------------------------------------

Dogodek je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z občino Šentjur, župnijo Ponikva ter prostovoljci.