Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

V okviru 17. mednarodnega festivala alpskega cvetja je v Bohinju potekal posvet z mednarodno udeležbo o izzivih trajnostnega razvoja.  Udeleženci, med njimi mnogi visoki gostje, so poskušali odgovoriti na vprašanje, kako vzpostaviti globalni in regionalni trajnostni razvoj, ki bo zadovoljil različne interese iz socialne, ekonomske, kmetijske in okoljske sfere.

Ključne besede: trajnost, kmetijstvo, okolje, gospodarstvo

Evropske usmeritve za doseganje ciljev trajnostnega razvoja

Ključni dokument Evropske komisije, ki naj bi bil ključ do podnebno nevtralne in trajnostne Evropske unije, je Zeleni dogovor. Gre za podnebna pravila, ki predstavljajo pravno zavezo, da bodo države EU skupaj zmanjšale izpuste za 55 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa dosegle ničelne izpuste. Komisija je leta 2021 predlagala sveženj nove in posodobljene zakonodaje, poznan kot "pripravljeni na 55", ki je namenjen zmanjšanju izpustov. Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, ki je udeležence posveta nagovoril prek videopovezave, je dejal: »Biodiverziteta in narava nista v dobrem stanju in se poslabšujeta. Intenzivno kmetijstvo in masivni turizem močno pritiskata na  naravo. Sposobni smo povrniti izgubo biotske raznovrstnosti. O tem govori Evropski zeleni dogovor.  Celo zaščitena območja Nature 2000 se slabšajo. Zaščita je nujna, tudi v Sloveniji.« Franc Bogovič, evropski poslanec je dejal, da nihče ne polemizira o usmeritvah, ki jih je začrtala Evropa, saj ni druge možnosti, kot da se gre  v smer ohranjanja narave in ohranjanja biodiverzitete.  »V vidu moramo imeti vse tri stebre, okoljskega, ekonomskega in socialnega. Ob tem je prvi vidik, okoljski, trenutno najbolj izpostavljen,« je dejal Bogovič. Evropski poslanec je izpostavil še, da moramo biti posebej pozorni na lokalne skupnosti: »Ljudje na lokalni ravni morajo razumeti, za kaj gre. Ko bomo vsi razumeli, bomo te korake zlahka naredili.«

Kako doseči podnebno nevtralne cilje?

Prehranski, s kmetijstvom kot primarno dejavnostjo, se sooča z velikimi izzivi, kako zagotoviti prehransko varnost po dostopnih cenah in pri tem v celoti upoštevati okoljski vidik opravljanja dejavnosti in se hkrati soočati z izzivi podnebnih sprememb. Nanje se uspešno lahko odziva samo s strukturo proizvodnje in prilagojenimi tehnologijami pridelave in predelave.

V delu posveta, ki je naslavljal vprašanje kako udejaniti strategije in razvojne politike trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave, je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič  dejal, da je dialog z lokalno skupnostjo trenutno precej šibek: Potreben je razgovor s ključnim deležnikom v tej zgodbi, s kmetom, z lokalno skupnostjo. Tega se danes ne dela. A bomo morali kmetje uporabljati pravna sredstva, da to spremenimo? Jaz upam, da ne.« Poudaril je, da je omejitev preveč in da se kmetje trenutno sprašujejo, kaj sploh še smejo. Slovenski kmetje so do okolja sicer zelo skrbni: »V Sloveniji je vida pitna iz vsake pipe. Kmetijstvo ne ogroža podzemnih voda,« je dodal.

Poleg kmetijstva je panoga, ki ima na prostor velik vpliv tudi turizem. Prinaša dodatne obremenitve v okolje, navade in pričakovanja obiskovalcev lahko spreminjajo navade prebivalcev in ravnanja ekonomskih akterjev. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, je izpostavil, da Bohinj v okviru tega na marsikaterem področju orje ledino: »V Bohinju smo zavezani trajnostnemu razvoju, ki je mogoč le z  dialogom. Imamo željo, da bi se vse, kar je dobrega, prenašalo drugam.« Kako uspešno preprečiti prekomerne in škodljive vplive na naravo in okolje in hkrati ekonomsko krepiti območje, je izjemno zahtevno vprašanje realizacije. Jože Sodja, župan Občine Bohinj je poudaril, da si je občina med prvimi prislužila platinasti znak Slovenia Green: »Občina veliko energije vlaga v kmetijstvo. Poudarek dajemo na mladim prevzemnikin in v prihodnje bomo še vedno iskali povezave med turizmom in kmetijstvom. Se zavzemamo za trajnostni turizem.« Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije je izpostavil, da trajnostna usmeritev slovenski turizem zaznamuje že zadnjih devet let. Strategija razvoja slovenskega turizma 2022-2028 slovenskemu turizmu narekuje vizijo zelene butičnosti in manjši ogljični odtis. Povedal je, da mora biti zadovoljen tako gost kot lokalno prebivalstvo, pa tudi zaposleni. Velikokrat prihaja do konflikta interesov, zato je sodelovanje je edina možnost, kar pomeni, da je treba skleniti tudi kakšen kompromis med naravovarstvom, kmetijstvom in gospodarstvom: »Treba je paziti, da pride do razvoja zavarovanih območij narave, ne do stagnacije. Slovenija je država, ki ne dovoljuje velikih infrastrukturnih, turističnih in kmetijskih kompleksov, je še dodal.

Sektor ohranjanja narave že dlje časa opozarja na nevzdržna ravnanja v prostoru in izgube biotske raznovrstnosti, ki bodo imele dolgoročno negativna posledice. Ima vse več močnih orodij za zaustavitev teh negativnih procesov, hkrati pa ugotavlja da ne delujejo dovolj učinkovito. Dejstvo je, da narave ni mogoče restavrirati, lahko samo vzpostavimo dejavnosti, ki bodo kratkoročno preprečile nadaljnje upadanje in v sodelovanju z ostalimi deležniki našli razvojne rešitve, ki bodo dolgoročno proces obrnili. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave je dejal, da moramo ohraniti čisto pitno vodo, krajino, biotsko raznolikost in kmetijstvo. Zato sta zelo pomembna dialog in prilagajanje: »Majhna država, kot je Slovenija, je biser Evrope. Zato, ker smo zeleni biser Evrope, nam morajo dati posebno pozornost, da to tudi ostanemo. Enotni predpisi, ki veljajo v EU, bodo težko vzdržali naše specifike.« Dr. Tanja Šumrada, Biotehniška Fakulteta, je predstavila trajnostne modele kmetovanja na območjih Natura 2000. Povedala je, da so posamezni deli Nature 2000 zelo različni med sabo, kar pomeni, da neki enotne rešitve ne bodo delovale in je treba poiskati specifične rešitve.

Kako nasloviti izzive pridelave hrane, turizma in ohranjanja narave v Biosfernem območju Julijske Alpe (BOJA)

Na posvetu je še bilo slišati, da se Slovenija na območju Biosfernega območja Julijske Alpe  zaveda omenjenih izzivov in je zelo aktivna pri oblikovanju jasno in ciljno usmerjenih aktivnosti v tej smeri. Trajnostna mobilnost, odgovorno obnašanje v naravi, spodbujanje lokalne pridelave in tradicionalnih dejavnosti, vzpostavljanje lokalnih preskrbnih verig, so vsebine, ki se prioritetno razvijajo.