Žlezava nedotika

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ostro nasprotuje predlaganim spremembam Zakona o ohranjanju narave. Spremembe namreč uvajajo pretirane okoljske pritiske, ki posegajo v lastnino kmetov in jih omejujejo pri kmetovanju.

Ključne besede: okoljske omejitve, nasprotovanje, omejevanje kmetovanja.

Predlogi sprememb Zakona o ohranjanju narave (ZON) po mnenju KGZS uvajajo pretirane okoljske pritiske, ki bodo kmeta zadušili. Eno ključnih nestrinjanj z novelo ZON je poveličevanje ekološke funkcije lastnine. Po novem zakonu bi kmet moral na svoji zemlji zagotoviti naravno ravnovesje v ekosistemih in habitatih rastlin in živali. S tem se ga močno omejuje pri proizvodnji in se mu onemogoča skrbno opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Novela uvaja elektronski sistem spremljanja invazivnih vrst rastlin. V Sloveniji jih je okoli 400 vrst. Nemogoče je, da bi kmetje poznali vse in jih vnašali v sistem. Na tem področju bi po novem prav tako veljala dvojna merila. Država in občine bi bile po predlogu novele razbremenjene odgovornosti za širjenje invazivnih rastlin na svojih zemljiščih, kmetje pa ne.

Nesprejemljivo je, da novela uvaja nesorazmerno močan institut absolutne predkupne pravice države  za nakup nepremičnin na vseh območjih Nature 2000 (37 % površine RS in 45 % gozdov v RS, npr. Haloze, Pohorje, Kras, porečje reke Drave, Goričko in druge lokacije). Če ima kmet zemljo na tem območju, jo bo moral po predlogu zakona v odkup najprej ponuditi državi, šele nato drugim kupcem. Z izgovorom po zmanjšanju administracije predlog prav tako ukinja izdajanje ugotovitvenih odločb upravne enote o vzpostavitvi zavarovanega območja. Posledica tega bo določanje zavarovanih območij brez vednosti kmetov, kar je v demokratičnem sistemu nedopustno.

KGZS in druge kmetijske organizacije menijo, da je predlog novele ZON  neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvu za naravne vire in prostor smo poslali pripombe na besedilo zakona in zahtevali sestanek z ministrom Jožetom Novakom.