Vodstvo KGZS si je skupaj s kmetijsko ministrico ogledalo posledice škode nedavne ujme

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga možne rešitve za odpravo škod po ujmi, ki je kot posledica podnebnih sprememb močno prizadela kmete

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) s strahom spremljamo posledice podnebnih sprememb, ki povzročajo vse več težav. Tako so več delov države prizadela neurja z močnim vetrom in debelo točo, najhuje je bilo na vzhodnem delu države, in sicer v Celju z okolico, na Koroškem, Dolenjskem, v Zasavju in Kamniku. Ujma je povzročila veliko škode na poljščinah, v sadovnjakih, na drevesih in vinogradih. Marsikje so nalivi povzročili erozijo plodnih tal. Prišlo je do odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja zemlje, ki se ustvarja dolga leta. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih objektih. Kmetijske svetovalne službe v okviru KGZS si že ogledujejo in ocenjujejo škodo.

Kmetje pričakujejo pomoč države

Kmetje se v tem času že soočajo s posledicami rusko-ukrajinske vojne in nizkih odkupnih cen. Podnebne spremembe povzročajo vse pogostejša neurja, ki smo jim priča že zadnjih nekaj tednov, pričakovati pa je, da se bodo v tem obdobju še pogosteje pojavila.  Močne ujme so marsikateremu kmetu že odvzela pridelke, s tem pa ga še dodatno prikrajšala za dohodek. 

Zato KGZS v teh negotovih časih predlaga kratkoročno in dolgoročno rešitev za kmete.  Kratkoročno bi bila za trenutno stisko kmetov najbolj učinkovita rešitev možnost odpisa dajatev za kmete iz najbolj  prizadetih območij. Na dolgi rok pa od države pričakujemo povišanje  sofinanciranja zavarovanja  s 50 na 60 odstotkov in ureditev sistema zavarovanja tako, da bi bili vsi kmetje v enakem položaju.