Predvsem divji prašiči in jelenjad povzročajo na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja največ škod na kmetijskih pridelkih. Tudi nadstandardni ukrepi zaščite, ki kmeta veliko stanejo, mnogokrat več ne zadostujejo. Kako pridelovati hrano v prihodnje, so skušali odgovoriti danes na okrogli mizi v Mokronogu.

 

Ključne besede: škode, divji prašiči, OE KGZS Novo mesto in Brežice

OE KGZS Novo mesto in OE KGZS Brežice sta skupaj z Govedorejskim društvom Trebnje pripravili okroglo mizo z naslovom »Škode po divjadi in ukrepi za zmanjšanje«. 

Četudi lovske družine  pri divjih prašičih večinoma presegajo načrtovane odstrele, se škode po prašičih ne zmanjšujejo. Nasprotno, ker se pridelava na njivah, predvsem koruze, zaradi škode po prašičih zmanjšuje, je na obstoječe površine koruze še toliko večji pritisk.

Predstavniki državnih organov, upravljavci lovišč, gozdarji in kmetje so izmenjali poglede na problematiko. Nekaj ugotovitev in predlogov: škode po divjih živalih so večje kot so prihodki lovskih družin; odstrel divjih prašičev po lovskih družinah je nadpovprečen, a še vedno premajhen, da bi bilo stanjena terenu vzdržno; lovske družine imajo, tako kot kmetje, težave starostno strukturo; populacije jelenjadi in divjih prašičev so se v v desetih letih podvojile ali celo potrojile, število prijavljenih škod je manjše od števila škodnih dogodkov; razlogov za neprijavljanje je veliko (nizke odškodnine, ohranjanje miru in dobrososedskih odnosov, 'prijavljanje itak nima smisla' ...,

Rešitev za težave nekaj je, a je vprašanje, če gredo v pravo smer. Zmogljive elektroograje, ki zahtevajo veliko dela ob postavitvi, in prav tako pri pospravljanju pred spravilom(!), sicer pomagajo, ampak problema ne rešujejo, le prestavijo ga z ograjene na neograjeno površino.

Ker se je večina strinjala, in tudi številke tako kažejo, da so se prašiči prerazmnožili, pa tudi mala divjad: lisice, bobri, šakali, pa vrane, šoje, srake..., je treba povečati odstrel. Če tega kje lovske družine ne zmorejo, naj se povežejo s sosednjimi družinami, ali pa naj lastniki dobijo lovno pravico oziroma naj se kmetje vključijo v lovske družine.

Zaradi neugodne starostne strukture lovcev je bil zanimiv predlog, da bi država, po zgledu iz kmetijstva z ukrepom mladi prevzemniki, našla način za povečanje števila mladih lovcev.

Pred tem pa si mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ima pri upravljanju z divjadjo v rokah škarje in platno, odločiti, ali bo in kako bo kot resorno ministrstvo presekalo gordijski vozel. Sasmo besede o potrebi po zmanjšanju divjadi ne bodo dovolj.