Predstavniki ZSPM in KGZS s predavatelji pred Koroško kmetijsko gozdarsko zbornico v Celovcu FOTO: Julija Kordež

"Cilj projekta ZSPM neMOČ PODEŽELJA bo omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju ter vzpostaviti  svetovalni sistem za področje duševnega zdravja znotraj KGZS. Smo na dobri poti k dosegu skupnega cilja," je prepričana mag. Olga Oblak s Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS.

Ključne besede: Erazmus+, duševno zdravje, kmetijstvo, svetovanje

Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu.

Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA. 

V Avstriji se, podobno kot v Sloveniji, srečujejo z visokim deležem samomorom med kmeti. Avstrijske dežele so se spopadle s problemom z vzpostavitvijo sistema svetovanja za področje duševnega zdravja znotraj posameznih kmetijsko gozdarskih zbornic.

Sredstva za izvajanje teh programov se ponekod pridobijo iz deželnega proračuna, na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici pa se nastali stroški pokrivajo delno iz pridobljenih projektov ter delno iz sredstev zbornice.

S tem skušajo vsaj nekoliko razbremeniti obstoječi socialni sistem, znotraj katerega že od leta 2008 deluje klicni center za kmete v stiski, ki pa ne more reševati kompleksnih problemov kmetov, zato pogosto preusmerjajo tovrstne klice na zbornico.

Svetovalne usluge, ki jih kmetom na tem področju nudi zbornica, so brezplačne. Se pa razmišlja tudi o delnem plačilu s strani kmetov.

Sistem pomoči kmetom deluje na dveh nivojih. Izobraževanje, ki je namenjeno širši javnosti ter individualno svetovanje.

Tako sta na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici zaposleni dve psihologinji, ki sta v lanskem letu sta prejeli prek 800 klicev. Srečujeta se z najrazličnejšimi problemi, ki so osebnostne narave ali povezani s sobivanjem več generacij na kmetijah. Cilj njihovega delovanja je preventiva.