Ženske na slovenskih kmetijah so pomembne nosilke gospodarskega, kulturnega in ekološkega razvoja. Njihova vloga presega tradicionalne okvire in postaja vse bolj pomembna v luči trajnostnega kmetijstva in ohranjanja podeželskega okolja. Pomembno je, da se njihov prispevek prepozna, vrednoti in spodbuja. O tem na prvi dan sejma AGRA 2023.

Ključne besede: ženska, kmetica, vloga, AGRA 2023

V sklopu dogajanja na sejmu AGRA 2023 je na prvi dan sejma v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze kmetic Slovenije (ZKS) na okrogli mizi "Kmetica - pomembna ženska v sodobnem svetu" potekala razprava o vplivu, dosežkih in vlogi kmetic v današnjem času ter družbi. Na njej so sodelovale izjemne posameznice, ki so s svojim življenjem in delom postale vidne predstavnice družbe ter aktivno sooblikujejo pri ustvarjanju prihodnosti slovenskega kmetijstva: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Irena Šinko, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager, kmetica leta 2022 Majda Sinreih, zmagovalka akcije S kmetije za Vas 2017 ter uspešna kmetica Damijana Ostanek Heric.

Razpravo, v kateri  so osvetlile pomen kmetic na družinskih kmetijah in njihov prispevek k širši družbi ter spregovorile tudi o pogosto zamolčanih težavah, je povezovala vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS Andrejka Krt.

»Tisto, da ženska nima veljav, ne drži. Res pa je, da ima več obveznosti in večjo odgovornost,« je v pozdravu udeležencem dogodka izpostavil predsednik KGZS Roman Žveglič. »Način življenja se spreminja in vse več žensk je nosilk kmetijskih gospodarstev, ženska je že tretjič na mestu kmetijske ministrice, prav tako številne posameznice delujejo na pomembnih položajih.« V današnjem času so ženske ključne predstavnice civilne družbe ter se izražajo skozi različna področja, kot so politika, gospodarstvo, socialno delo in varovanje narave.

»Kot mlada kmetije nisem želela prevzeti, a so me doma določili,« je povedala Majda Sinreih, kmetica leta 2022. »Za preživetje na kmetiji je potrebnega veliko dela in povezovanja. Sama sem aktivna v različnih društvih in zdi se mi prav, da se ohranja dediščina naših prednikov. Zelo pomembno je imeti urejene odnose v družini, kjer običajno sobivajo tri generacije. Zavarovati starejše in spodbujati mlade. Polagati mladim zdrav pogled na pridelavo hrane in širši pomen kmetijstva.«

Da si je od vedno želela postati kmetica, kljub temu, da ne prihaja s kmetije, je razložila Damijana Ostanek Heric, mati treh predšolskih otrok. »Kmetijstvo sem študirala in danes se z možem ukvarjava s pridelavo in predelavo zelenjave. Od 1000 idej je ena sigurno prava in idej nama ne zmanjka, dela je res veliko, a ga imam res rada. Še posebej rada veselje do pridelave zelenjave prenašam na najmlajše.« Organizacija njene kmetije ni tipična, njen mož se je na kmetijo priženil  in se prilagodil življenju na njej. »Na nek  način smo vsi poslovni partnerji in včasih se je potrebno ustaviti v smislu - mi moramo shajati skupaj,« pripoveduje. Tako je izjemno pomembno medgeneracijsko sodelovanje in medsebojno sodelovanje. »Imamo krasno vzdušje, dobro in radi delamo,« še pove Damjana, ki je leta 2017 postala zmagovalka akcije S kmetije za Vas. Šlo naj bi za pravo spodbudo v pravem času in s tem poudarila pomen tovrstnih aktivnostih, ki potekajo pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in v sodelovanju z ostalimi kmetijskimi organizacijami. 

»Želela sem si kmetovati,« je povedala Anja Mager, ki je kot predsednica mladih kmetov izpostavila vlogo mladih pri zastavljanju vizij, pri čemer je potrebno ujeti pravi moment, priložnost in navdušenje posameznika v nekem času. »Kljub temu, da že od samega začetka ženske nimamo enakih možnosti, je zanimivo, da imajo prav kmetije, ki jih vodijo ženske, višjo dodano vrednost in kmetujejo bolj trajnostno. Tako je danes tretjina nosilk kmetijskih gospodarstev, dvajset odstotkov je mladih prevzemnic,« meni Magerjeva. Pri tem izpostavlja problem solastništva na kmetijah v smislu socialne varnosti žensk, kar je pomembno tudi iz psihološkega vidika ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk na podeželju, kar preučujejo v sklopu projekta Terra.

»Če želimo na kmetijah kaj spremeniti, se moramo pogovarjati z ženo in možem,« meni Irena Ule, ki kot dolgoletna predsednica Združenja kmetic Slovenije pozna zgodbe številnih kmetij, na katerih je potrebno usklajevati večgeneracijski način življenja in sodelovanja. Ključne so odločitve glede predaje vodenja posestva naslednikom, pri čemer je potrebna modrost in zavedanje, da v kmetijstvu hitrih sprememb ni. 

Pomena žensk za obstoj in razvoj kmetijstva se zaveda tudi pristojna ministrica Irena Šinko. V ta namen se pripravlja delovna skupina na MKGP, ki bo povezala vse ključne predstavnice kmečkih organizacij ter  na delovnih srečanjih odpirala in reševala zaznane težave.

Okroglo mizo so sklenile z mislijo, da posameznik težko dela preboje, da pa je marsikaj mogoče in lažje, če se deluje povezano, če se o problemih razpravlja in išče pogoje, ki zagotavljajo spodbudno in varno okolje kmetic kot pomembnih žensk v sodobnem svetu.

Celotni posnetek okrogle mize si lahko ogledate TUKAJ.