Pojasnila ministrstev glede obdavčitve pridelovalcev zelenjave in zelišč

Ministrstvo za finance, ki je pristojno za področje davčne zakonodaje, in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno za evidenco posebnih kultur, kamor spadajo zelenjadnice in zelišča, je v zvezi z obdavčitvijo pridelovalcev zelenjave in zelišč posredovalo pojasnilo.

Kaj so posebne kulture in izračun KD

Po ZUKD-2 je katastrski dohodek pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost.

Z zadnjo spremembo sistema ugotavljanja katastrskega dohodka so se med kulture, za katere se ugotavlja katastrski dohodek, uvrstile tudi tako imenovane posebne kulture. Zakon določa, da se katastrski dohodek posebnih kultur določi kot dodatni katastrski dohodek v višini 1,3 katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka in ostalih trajnih nasadov z boniteto med 51 in 60. S to rešitvijo se je uredilo možnost, da se za namene dohodnine tudi dohodek od pridelave posebnih kultur, namesto na podlagi vodenja ustreznih evidenc in ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, določa pavšalno.

S tem se pridelovalce posebnih kultur razbremeni administrativnih obveznosti, seveda pa se jim na drugi strani davčna osnova, tako kot za druge kmetijske kulture (poljščine, različne trajne nasade itd.) določa pavšalno, ne glede na dejansko stanje (torej ne glede na to, kolikšen je dejanski pridelek in ali se ta dejansko pospravi, ter neglede na dejanske prihodke in stroške). Za določitev davčne osnove od pridelave posebnih kultur je pomemben le podatek o površini, ki se nameni pridelavi posebne kulture.

ZUKD-2 določa, da so posebne kulture:

- zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta,

- jagode na njivah,

- semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in

- reja polžev na njivi.

V primeru pridelave zelenjadnic in zelišč se ta šteje za posebno kulturo le, če gre za intenzivno pridelavo, ki jo ZUKD-2 opredeljuje kot pridelavo ene ali več zelenjadnic oziroma zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta.

Kot ista površina se, tako kot za druge vrste dejanske rabe, upošteva posamezno zemljišče, torej parcela oziroma skladno s sistemom evidentiranja vrst dejanske rabe po predpisih o kmetijstvu, za posebne kulture posamezni GERK.

Celotno rastno sezono predstavlja obdobje v koledarskem letu, v katerem naj bi zemljišče oz. GERK zasedale zelenjadnice ali zelišča od sajenja oz. saditve do njihove tehnološke zrelosti.

Kot intenzivna pridelava zelenjadnic in zelišč se v primeru ene zelenjadnice ali zelišča na zemljišču v celotni rastni dobi šteje pridelava posamezne zelenjadnice ali zelišča, kadar ta predstavlja glavni posevek. Kadar se kot glavni posevek prideluje poljščina, se pridelava ene same zelenjadnice ali zelišča na istem zemljišču v rastni dobi (praviloma kot predposevek ali naknadni posevek) ne šteje za intenzivno pridelavo. V vsakem primeru pa se kot intenzivna pridelava zelenjadnic in zelišč obravnava pridelava več kot ene zelenjadnice ali zelišč na istem zemljišču v celotni rastni dobi.

Kot posebna kultura se torej šteje pridelava, kot je določena z ZUKD-2, ki bi v posamezni rastni dobi (koledarskem letu) dosegla tehnološko zrelost, razen kadar se na zemljišču, torej GERK-u v celotni rastni dobi poleg poljščin prideluje ena sama zelenjadnica ali zelišče, ki ne predstavlja glavnega posevka.

V primeru, da je zelenjadnica ali zelišče glavni posevek in je prisotna na površini pretežni del obdobja od 1. maja do 31. julija, pred tem pa je bil tam npr. mladi krompir, se površina pod zelenjadnico šteje za posebno kulturo in je obdavčena kot posebna kultura.

Določitev površine s posebno kulturo

Za določitev površine posebne kulture za potrebe pripisa dodatnega katastrskega dohodka se upoštevajo le konkretne površine pod posameznimi kulturami, ki jih je mogoče opredeliti za posebne kulture. Torej se ne upošteva celotna površina zemljišča, ampak le površine, ki so dejansko namenjene pridelavi posebnih kultur.

Površina posebne kulture na posameznem GERK se skladno z izhodiščem, da katastrski dohodek za posebne kulture predstavlja povprečni letni dohodek od pridelave zelenjadnic in zelišč v celotni rastni dobi, določi kot povprečje površin pod zelenjadnicami in zelišči na istem zemljišču v različnih obdobjih rastne dobe (predposevek, glavni posevek, naknadni posevek).

Primer:

površina GERK z rabo 1100 njiva je 1 ha. Kot predposevek je na GERK 0,25 ha zelenjadnice na grafičnem kvadrantu GERK-a, na grafično popolnoma drugem kvadrantu GERK-a pa je prijavljen glavni posevek zelenjadnice na 0,15 ha. Povsod drugje se tekom rastne sezone koledarskega leta zvrstijo poljščine. V tem primeru je površina posebne kulture povprečje vsote površin v posameznih tehnoloških obdobjih ob predpostavki, da zelenjadnica doseže tehnološko zrelost, to je 0,2 ha.

Površina posebne kulture se določa na GERK natančno, saj pozicioniranja posameznih kmetijskih rastlin znotraj GERK ni mogoče določiti lokacijsko, torej na m² natančno.

Obdavčenje posebne kulture, ki propade

Kadar so posevki zelenjadnic ali zelišč uničeni zaradi neugodnih vremenskih razmer po 30.6. (npr. suša, toča…)  in pridelovalec zelenjadnice (zelišča), ki jo je posadil kot glavno kulturo, ne bo mogel pobirati za namen prodaje oziroma ne bo dosegla tehnološke zrelosti, je površina še vedno obdavčena kot površina s posebno kulturo.  Ker je katastrski dohodek pavšalna ocena dohodka, »ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost«, ga ni mogoče zmanjševati glede na dejanski obseg pridelave (na primer zaradi izpada pridelka zaradi slabih vremenskih razmer). Za upoštevanje dejanskih razmer mora pridelovalec za svojo dejavnost dohodek ugotavljati na podlagi vodenja evidenc.