Bonita na sejmu AGRA 2022

V letu 2022 se zaključuje EIP projekt »'Bonita', nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«.

Gre za sodelovanje različnih deležnikov pri iskanju, ustvarjanju in  praktični uporabi inovativnih rešitev. V našem primeru uvajanju nove sorte jabolk 'Bonita', iskanju primerne tehnologije pridelave, skladiščenja, prenosa znanja in promocije sorte med pridelovalci in porabniki.

Ključne besede: Bonita, jabolka, sejmi, EIP projekt

Gre za nadvse zanimivo in poučno izkušnjo sodelovanja projektnih partnerjev, ki je ustvarilo nova poznanstva, nove povezave, nove ideje in nenazadnje tudi zavedanje, da je skupaj lažje slediti ciljem.

Nagrajena pobuda sadjarjev

Pobudo za pripravo projekta so podali pridelovalci sadja. Na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), stanovsko organizacijo slovenskih kmetov, v sklopu katere deluje javna služba kmetijskega svetovanja, so se obrnili s prošnjo za sodelovanje. K sodelovanju so bili povabljeni specialisti za sadjarstvo, ki delujejo v sklopu Zavodov KGZS, ter Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete (BTF) v Ljubljani, kjer so prevzeli pripravo in vodenje projekta.

»Posebej veseli in ponosni smo, da je naš projekt izbran med osem najboljših na "Rural Inspiration Awards 2022: The Future is Youth" in poslan na Evropsko mrežo za podeželje za tekmovanje na evropskem nivoju. Pridelovalci jabolk sorte 'Bonita' so namreč različnih starostnih skupin, tudi mlajši od 40 let, in gre za dragocenost prenosa znanja in izkušenj s starejših članov na mlajše in obratno, kar je pozitiven doprinos k medgeneracijskemu sodelovanju,« kot odgovor na vprašanje, kaj so rezultati in dosežki projekta med drugim poudari vodja projekta z Oddelka za agronomijo BTF doc. dr. Jerneja Jakopič.

Sodelovanje

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je bila povabljena v projekt kot raziskovalna organizacija. Pri pripravi projekta se je povezalo delo in znanje strokovnjakov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter sadjarskih specialistov javne službe kmetijskega svetovanja na Dolenjskem in Štajerskem, kjer je danes, po treh letih projekta posajenih že približno 50 ha jablan sorte 'Bonita'. Sedem pridelovalcev jabolk je vključenih v projekt kot iniciativni člani, sodelujemo pa z vsemi pridelovalci, ki imajo posajene jablane sorte 'Bonita' in so jim prav tako na voljo izobraževanja, ki potekajo v okviru EIP projekta, direktno od raziskovalne organizacije in posredno preko izobraževanj svetovalne službe.

Sodelovanje članov v projektu in širše je zgled povezovanja raziskovalne inštitucije, svetovalne službe in pridelovalcev, hkrati pa tudi pridelovalcev sadjarjev med seboj. »Pridelovalci so tako sproti seznanjeni z vsemi tehnološkimi ukrepi, potrebnimi za uspešno rast in razvoj sorte, za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov,« razlaga vodja projekta ter kot enega ključnih dejavnikov za uspešno pridelavo izpostavi povezanost pridelovalcev. To je bilo kot ključno prepoznano tudi s strani predstavnikov Konzorcija južnotirolskih drevesničarjev (KSB), ki je lastnik sorte Bonita. Gre namreč za klubsko sorto in njene sadike niso v prosti prodaji. Pridelovalci morajo skleniti licenčne pogodbe za pridelavo in trženje z lastnikom pravic do sorte.

Manjša poraba sredstev

Bonita je sorta, ki je nastala s križanjem sort 'Topaz' in 'Cripps Pink' (Pink Lady). Gre za vrhunski sorti, od katerih je 'Topaz' v Sloveniji prodajni hit. Okusna, sladko-kisla sorta s prijetno aromo, ki je odporna na najbolj razširjeno glivično bolezen pri jablani, jablanov škrlup. Sorta 'Cripps Pink' pa je najbolj razširjena klubska sorta z odličnimi senzoričnimi lastnostmi. Sorta 'Bonita' je od svojih staršev prevzela najboljše lastnosti.

Je odličnega okusa, čvrsta, sočna, aromatična in je hkrati podedovala odpornost na jablanov škrlup. To pa seveda pomeni, da je bistveno zmanjšana uporaba zaščitnih sredstev proti tej glivični bolezni. »Lahko rečemo, da je poraba FFS manjša za več kot 20 %. Ob idealni izbiri lege, ki je dobro prevetrena, z ustreznim nagibom, je 'Bonita' lahko odlična sorta za ekološko pridelavo, a moraj o biti vsi tehnološki ukrepi izvedeni pravočasno in dosledno,« je prepričan sadjarski strokovnjak prof. dr. Franci Štampar. 

Rodni nastavek in barva plodov

»Sorta 'Bonita' ima izredno visok rodni potencial. Pomeni, da ima kljub obilnem pridelku dober cvetni nastavek za naslednje leto,« poudarja profesor Štampar. »V času projekta smo praktično vsako leto doživeli pozebo. 'Bonita' se je zaradi tega visokega cvetnega potenciala izkazala kot izjemno primerna sorta v takšnih letih, saj je še vedno ostalo dovolj cvetov, ki so zakasneli v cvetenju, kar je zagotovilo skoraj poln pridelek.«

Sadika, ki pride iz drevesnice, je odlično obraščena s številnimi predčasnimi poganjki, kar lahko zavede pri gojitvi v prvem letu po sajenju. Če pustimo preveč predčasnih poganjkov na provodniku je drevo preveč gosto, v krošnji je slaba osvetlitev in posledično slabše obarvani plodovi. Ker obstaja neposredna povezava med obarvanostjo plodov in notranjo kakovostjo, je zelo pomembno, da so plodovi dobro osvetljeni in ne prihaja do senčenja v krošnji.

Plodovi se lahko obarvajo vsaj 75 % do 100 % površine z živo rdečo barvo. S pravilno gojitveno rezjo, kjer so vsi nosilci dobro osvetljeni, lahko dosežemo vsaj 70 % rdeče obarvanosti plodov že pri prvem terminu obiranja. Z ostalimi tehnološkimi ukrepi, kot so redčenje cvetov in plodičev, ter pravilno prehrano jablan prek tal in listov v času cvetenja, med razvojem in zorenjem plodov ter po potrebi z izvedbo dodatnega gnojenja na list po obiranju plodov ter osvetlitveno rezjo 20 dni pred obiranjem nam sorta 'Bonita' zagotavlja visoke kakovostne pridelke iz leta v leto.

Svetovanje in napredek

»Zavedam se, da samo najboljša strokovna informacija prinese napredek, povprečna že lahko povzroči škodo,« meni izkušena specialistka za sadjarstvo KGZS – Zavod Novo mesto Andreja Brence. »Tehnološke razmere za pridelavo jabolk so namreč čedalje težje. Bonita je v našem okolju nova sorta, ki prinaša novosti in neznanke. V zadnji treh letih smo ugotovili veliko njenih odličnih lastnosti, prav tako nekaj negativnih, ki jih v tako oblikovani projektni skupini veliko lažje in hitreje rešujemo. Kmetijsko svetovanje je namreč kompleksno in odgovorno delo. S sodelovanjem v tovrstnih projektih imamo svetovalci priložnost za neposredno sodelovanje z nosilci znanja in razvoja ter pridelovalci kot uporabniki svetovalnih storitev pri reševanju aktualne tehnološke problematike.

Tako se smiselno povežejo rezultati raziskav, znanje, izkušnje in veščine s potrebami pridelave. Vsak od vključenih deležnikov projektnega partnerstva doprinese svoj delež. Kot svetovalka vidim v tovrstnih projektih možnost, da se na nek način oborožim s trenutno najboljšimi tehnološkimi rešitvami in jih z veliko gotovostjo širim naprej. Tako EIP projekti pomagajo formalizirati  odnose v svetovalni liniji, kjer se povežejo najvišje inštitucije znanja in je najpomembnejša vloga namenjena sadjarju, ki mora biti zahteven in aktiven.«

Bonita na sejmu AGRA

V sklopu projekta smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije med drugim pripravili poučno zgibanko Od cveta do mize – nastanek in potovanje jabolka Bonita, ki razkriva delček tega, kaj vse mora sadjar narediti, da jabolko pride na mizo, ter vabi k razmišljanju o tem, zakaj jesti jabolka, katero izbrati ter zakaj so jabolka Bonita SI, pridelana v Sloveniji, še posebej dobra izbira. Lepo vabljeni, da nas obiščete na razstavnem prostoru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Hali B.