Plusi in minusi PKP10 za kmete
Kmetijstvo in okolje, Delo organov KGZS, Sporočila za javnost, Kmetijske podpore, Gospodarjenje |Foto Pexels
Kaj kmetijam prinaša PKP 10 in katere rešitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vanj niso bile umeščene, povzemamo v današnjem sporočilu za medije.
Ključne besede: Sporočilo za medije, PKP 10, kmetijstvo, ukrepi
V Uradnem listu RS št. 206/21 je objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19, ki je med drugim podlaga za izvedbo izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije. Gre za enega od ukrepov, ki jih je že v času prve karantene predlagala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in je že tretjič umeščen v okviru desetega protikoronskega zakona (PKP 10).
PKP 10 tako poleg solidarnostnega dodatka za upokojence, katerih pokojnina znaša manj kot 714 EUR, ponovno uvaja pomoč podeželju v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka, ki bo izplačan nosilcem ali članom kmetije, ki so dopolnili 65 let, imajo stalno prebivališče v RS in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence. Prav tako njihovi obdavčljivi dohodki v letu 2021 niso presegli 591,20 EUR. Pridobitev enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb ni avtomatična, vlagatelji morajo najkasneje do 31. januarja 2022 vložiti vlogo, ki jo najdejo tudi na spletni strani strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ali se glede tega obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca. Vloga mora biti izpolnjena čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami ter poslana priporočeno po pošti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana s pripisom: »VLOGA ZA ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK« ali na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si s skeniranim podpisom.
Poleg tega je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije dosegla, da se v PKP 10 kmetijstvo izenačuje z drugimi sektorji. Tako prinaša finančno pomoč pri nakupu hitrih antigenskih testov, ki jo med drugim lahko pridobijo tudi kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Ukrep velja od novembra 2021 do konca januarja 2022 z možnostjo podaljšanja s sklepom Vlade RS. Izplačilo pomoči bo potekalo prek informacijskega sistema FURS, in sicer na podlagi predhodne izjave upravičencev.
Pomembno izenačitev kmetijskega sektorja z drugimi sektorji predstavlja tudi pravica do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali višje sile zaradi varstva otroka, ki je bil sicer sočasno uzakonjen v okviru drugega zakona. Pravico do povračila bodo imeli kmetje, ki so obvezno ali prostovoljno vstopili v sistem socialnih zavarovanj na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka bo znašala 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 in 750 evrov za cel mesec časa, ko ni bilo možno opravljati dela zaradi višje sile. Povračilo se lahko uveljavlja za karanteno odrejeno od 1. julija 2021 do 31. januarja 2022, vendar mora biti vloga oddana do 15. januarja, medtem ko za obdobje od 1. januarja do 28. februarja 2022 pa v petnajstih dneh od pridobitve dokazila o karanteni ali višji sili oziroma najkasneje do 15. marca 2022.
Zaradi omejitev se do 30. junija 2022 podaljšuje veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s sredstvi za varstvo rastlin ter potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje teh sredstev.
Na KGZS menimo, da so rešitve za področje kmetijstva dobre, kljub dejstvu, da nekateri zbornični predlogi niso bili sprejeti. Tako ni bil sprejet predlog za uvedbo pravne podlage za davčno oprostitev prejetih sektorskih COVID pomoči, ki so glede na obstoječo davčno zakonodajo obdavčljive. Pomeni, da so vsi prejemniki pomoči, ki so glede na določbe ZDoh-2 obdavčeni pavšalno, dodatno finančno obremenjeni.
Prav tako ni bil sprejet predlog za razbremenitev nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki plačujejo tako imenovan pavšalni zdravstveni prispevek. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic (gre za osebe, ki niso kmečki zavarovanci, torej tudi upokojenci), so iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje letno obremenjeni z več kot 460 evri. Glede upravičenosti finančne pomoči pri nakupu hitrih antigenskih testov nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje, pa bo zbornica zaprosila za tolmačenje Finančno upravo RS.
Pomembna izenačitev kmetijstva z ostalimi gospodarskimi panogami bi bila s strani KGZS predlagana pravica do kratkotrajne odsotnosti - 3 dni bolniške brez obiska zdravnika. Žal PKP 10 to možnost daje le zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne pa tudi samostojnim zavezancem za prispevke, kamor sodijo kmetje, obrtniki in drugi. Gre za ureditev, ki je po mnenju zbornice diskriminatorna.