Čipkarke so ime dobile po značilnem mrežastem vzorcu, podobnem čipki. (Foto: Joseph Berger)

Hrastova čipkarka povzročila poletno rumeno-rjavo obarvanje hrastov

Avtor: Alojzij Gluk, KGZS

Pisali smo že o rjavenju krošenj bukve zaradi prenamnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki je avtohtona oz. domača vrsta, tokrat pa pozornost namenjamo poletnemu rumeno-rjavemu obarvanju krošenj na hrastih zaradi prenamnožitve tujerodne invazivne vrste, imenovane hrastova čipkarka (Corythucha arcuata (L.)), ki izvira iz Severne Amerike, v zadnjih letih pa se intenzivno širi po Evropi in tudi pri nas.

Kot slepi potnik

Po navedbah oddelka za varstvo gozdov pri Gozdarskem inštitutu Slovenije je bila čipkarka k nam najverjetneje vnesena s cestnimi in železniškimi povezavami. Z vzhoda države, kjer je bila leta 2016 prvič opažena v bližini mednarodne železniške proge, se je razširila na celotno območje Slovenije v samo devetih letih. V Evropi se je prvič pojavila leta 2000 v Italiji, leta 2002 v Turčiji in na Hrvaškem leta 2013.

Čipkarka se na daljše razdalje najpogosteje širi kot slepi potnik, in sicer s pomočjo prometa, na oblačilih, vozilih ipd. Na krajše razdalje se odrasle hrastove čipkarke širijo tudi z letenjem oz. prenašanjem z vetrom.

Odrasla hrastova čipkarka je drobna, tri milimetre dolga in dva milimetra široka stenica kvadrataste oblike s sploščenim telesom in prosojno belimi sprednjimi krili s čipkasto teksturo ter rjavimi ali črnimi lisami. Vsi razvojni stadiji hrastove čipkarke se pojavljajo na spodnji strani listov gostiteljskih rastlin, lahko tudi istočasno. Jajčeca so siva do črna, sodčasta, samica jih odloži v skupinah. Ličinke so manjše, bleščeče črne z bodičastimi izrastki po telesu. Prezimujejo odrasle stenice, zaščitene v razpokah skorje gostiteljskih dreves.

Poletni pojav

Hrastova čipkarka se pojavlja od aprila do septembra. Spomladi, konec aprila in v začetku maja se čipkarke preselijo na spodnje strani listov ter pričnejo sesati rastlinske sokove, s čimer povzročijo izgubo klorofila. Prizadeti listi zato zbledijo, ob močnem napadu pa se posušijo in predčasno odpadejo. Čipkarke oblikujejo dve do tri generacije na leto, zato je njihova številčnost največja v avgustu in septembru, ko so tudi najbolj  vidne poškodbe na listih, hrastovi sestoji pa pogosto povsem rjavi. 

Glavni gostitelji hrastove čipkarke so hrasti, ob velikih namnožitvah se lahko pojavi tudi na nekaterih drugih listavcih (pravem kostanju, lipi, brestu, leski idr.), vendar na njih poškodovanost ni nikoli tako intenzivna kot na hrastih. Izjema med evropskimi vrstami je črničevje oz. črnika (Quercus ilex (L.)), na katerem se čipkarka ne prehranjuje.

Vpliv in posledice

Vpliv hrastove čipkarke pri nas je še dokaj nepoznan, vrsta pa naj ne bi imela drastičnega vpliva na prirast lesa, saj hrasti debelinsko intenzivneje priraščajo v prvi polovici rastne sezone, ko je poškodovanost zaradi čipkarke še relativno majhna.

Čipkarka pomeni v procesu hiranja hrastov, ki v zadnjih desetletjih pesti evropske hrastove gozdove, dodaten škodljiv dejavnik, njen pomen pa se bo pokazal s časom.

Za prihodnost tako ni odveč pozornost in previdnost, saj bi v primeru, da bi do močnih prenamnožitev prihajalo več zaporednih let, s tem drevesa fiziološko slabela in manj priraščala, čemur bi lahko sledila večja dovzetnost za razvoj bolezni ter negativen vpliv na semenenje oziroma pomlajevanje. 

Ob prenamnožitvah čipkarke v avgustu in septembru pogosto padejo ali pristanejo tudi na ljudeh in ob iskanju hrane lahko človeka »pomotoma« tudi vbodejo, kar ni posebej nevarno, v redkih primerih pa povzročijo kožne alergijske reakcije pri občutljivih posameznikih (rdečico, srbenje), vendar le-te hitro izzvenijo.

Nima naravnega sovražnika

V Sloveniji se v urbanih območjih poleg hrastove čipkarke številčno pojavlja tudi zelo podobna platanova čipkarka (Corythucha ciliata (L.)), v Sloveniji prvič opažena leta 1972, katere gostitelji so platane, ki so pogosto parkovno drevo. 

Telo platanovih čipkark je za razliko od hrastovih svetlejše in z manj izrazitimi temnimi lisami. 

Ker sta obe stenici razširjeni po večjem delu Evrope in zaradi neučinkovitosti nikjer ne izvajajo sistematičnih selektivnih zatiralnih ukrepov proti njima, se jih tudi pri nas ne da več izkoreniniti.

Zaradi negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter nezadostne učinkovitosti uporabo fitofarmacevtskih sredstev na urbanih površinah odsvetujemo, v gozdovih pa njihova uporaba ni dovoljena. 

Zaenkrat pri nas sicer ne poznamo naravnega sovražnika hrastove čipkarke, verjeti pa je, da bo na področjih, kjer je prisotna velika biotska pestrost, kot npr. v Sloveniji, narava sama našla najboljši možen odgovor na novo vrsto, za kar pa bodo potrebni čas, opazovanje in potrpljenje.