Pestra ponudba slovenskega podeželja

Res je, da so dogodki Podeželje v mestu namenjeni promociji kmetijstva in zbliževanju podeželja z mestom in obratno. Res pa je tudi, da se na njih dogaja še marsikaj zanimivega, poučnega, okusnega in prijetnega. Še posebej, kadar sta vreme in vzdušje ravno prava. Podeželje v mestu Koper, ki je v soboto, 7. maja zaživelo po Pristaniški ulici, od slaščičarne do Taverne, je ustvarilo čudovit preplet vsega lepega. Prijetno vreme je 35 kmetijam z različnih območij Slovenije omogočalo dobro predstavitev in prodajo ter obiskovalcem klepet, pokušino in nakup izjemne ponudbe slovenskih kmetij. Veselje na dogodku so širili Stari prijatelji s Kicarja, ki so ponovno navdušili Koper z igranjem na doma narejene inštrumente in dobro voljo, ki jo izžareva prijetna skupina ljudskih godcev. Organizatorji dogodka smo pazili, da je vse potekalo tako kot mora in še več, razkrivali predsodke. Podeželje v mestu je namreč del projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je finančno podprt s strani Evropske komisije.

Sodelujoče kmetije so nam pomagale razbliniti kar nekaj zanimivih predsodkov. Na primer tega: Kozje mleko smrdi. Gre za predsodek!

»Povonjaj in poskusi, pa se predsodek razblini! Predsodek prihaja iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je prireja drobnice močno upadla. Sploh v Sloveniji. V letih samostojnosti se reja drobnice počasi dviga. Tisti, ki redimo 100 in več koz, imamo urejena molzišča, molzemo dvakrat na dan, skrbimo za higieno, koze hranimo s svežo pašo in senom, dokazujemo, da mleko nima vonja. Proces skrbi za živali je namreč drugačen. Gre za proces, ki ga ljudje, ki kozje mleko poznajo iz časov Jugoslavije, ki so odraščali z nekaj kozami v drugačnih pogojih, niso imeli možnost spoznati,« so nam povedali na stojnici sirarstva Videc.

Drobnica pa je vsestransko uporabna, zato smo razblinili drugi predsodek: Ovčja ovna smrdi in pika. Gre za predsodek!

»Nekoč je bila ovčereja pomembna za prehrano in volno. Pasem se ni izbiralo tako kot danes. Volna je bila groba, resasta in je po mnenju nekaterih pikala in smrdela. Danes smrdi in pika le še predsodek,a se tudi to počasi spreminja, saj je ovčja volna naraven material ki nas pozimi greje in poleti hladi. Skozi čas se je naredila selekcija pasem ovc in tako danes od jezersko solčavske pasme dobivamo zelo kvalitetno, vsestransko uporabno prejo. S primerno predelavo nima neprijetnega vonja in ni groba. Je celo priporočljiva, ker rahlo masira kožo,« nam je povedala gospa Erna Korošec, ki iz volne plete in polsti imenitne pletenine Koštrun. 

Kaj pa med? Kako izbrati tistega pravega in tako smo na stojnici čebelarstva Petelin razblinili tretji predsodek: Če med kristalizira, je vanj primešan sladkor. Gre za predsodek!

»Medu se ne dodaja sladkor, razen v času zimskega krmljenja. Ko se nabira med za točenje, se sladkor odstrani, ker drugače med ne bi bil pristen. Kristaliziran med je zagotovo pristen. Hitrost strjevanja pa je odvisna od razmerja med glukozo in fruktozo ter prisotnostjo sestavljenega sladkorja melicitoze, ki še pospeši strjevanje. Med lahko utekočinimo s segrevanjem do 40˚C,« se glasi razlaga čebelarja.

In še četrta trditev: Buče so hrana za prašiče. Gre za predsodek!

»Buče so vsestransko uporabne. Jemo jih lahko surove, iz njih pripravljamo juhe, omake, priloge, marmelade, kompote in sladice. Imajo tudi odlične antioksidativne lastnosti, iz semen pa stiskajo bučno olje. Obstaja veliko sort buč, ki jih lahko dolgo skladiščimo in iz njih pripravljamo imenitne jedi tudi pozimi,« so nam povedali na stojnici kmetije Štirn, kjer ponujajo paleto izdelkov iz buč.

Na Podeželju v mestu Koper, se je izvajala tudi promocija Idrijskih žlikrofov. Potekal je prikaz izdelave ter degustacija. Gre za jed, ki nosi Evropsko zaščito »zajamčena tradicionalna posebnost«. Evropska unija ima namreč vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki imajo posebne lastnosti. Sistem omogoča njihovo zaščito na trgu Evropske unije. In smo pri peti trditvi: Evropska označba razkriva recepturo in idrijske žlikrofe lahko pripravlja kdorkoli. Gre za predsodek! »Idrijski žlikrofi nosijo EU označbo zajamčena tradicionalna posebnost. To je nekaj, kar prinaša veliko prednosti, še posebej pri preboju na tuje trge. Evropska označba nam odpre vrata v trgovine, gostilne. Ljudje to cenijo. Kljub temu, da pri zajamčeni tradicionalni posebnosti proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, se konkurence ne bojimo. Z izdelavo idrijskih žlikrofov se ukvarjamo več kot 25 let in se še vedno kdaj lovimo. Vsakdo, ki bi jih začel delati, bi prav tako potreboval vsaj 25 let. Osebno pa menim, da mora biti pravi idrijski žlikrof narejen v Idriji,« je predsodek razblinil Simon Eniko, proizvajalec idrijskih žlikrofov.

Na Podeželju v mestu Koper je bilo fajn, lahko povzamemo mnenje ob koncu dogodka. V Kopru se bo podeželje ponovno predstavilo prihodnje leto, v letu 2016 pa lepo vabljeni na:

• Sobota, 14. maj

Podeželje v mestu – Dobrote slovenskih kmetij Ljubljana, Pogačarjev trg

• Sobota, 3. september

Podeželje v mestu – pridelano in ponujeno z ljubeznijo Ljubljana, Pogačarjev trg

• Sobota, 8. oktober

Podeželje v mestu Maribor, Trg Leona Štuklja

Se snidemo na Podeželju v mestu!