Vrste kupcev so bile dolge pred vsemi stojnicami

V Ljubljani se je predstavilo 50 ponudnikov slovenskega podeželja.

Z besedami: »Če ljudje ne pridejo na podeželje, mora podeželje priti v mesto,« je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič nagovoril prisotne razstavljavce in obiskovalce Podeželja v mestu, ki je danes potekalo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Gre za enega od številnih tovrstnih dogodkov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na njem se je tokrat predstavljalo 50 kmetij. »Danes imamo poplavo hrane po velikih centrih, tudi po zelo nizkih cenah. A doma pridelano je doma pridelano, ve se, od kod prihaja, kako je pridelano in pripravljeno. To je hrana, ki jo ponujajo naše kmetije,« je še dodal ter zaželel uspešen tržen dan tako prodajalcem kot kupcem.

In dan je bil res prijeten, verjetno tudi zato, ker smo tokrat pri njegovi pripravi združili moči z Balassijevim inštitutom, kulturnim centrom veleposlaništva Madžarske. Tako je bilo posebno mesto namenjeno predstavitvi kmetov in rokodelcev madžarske manjšine v Prekmurju. »Vesela sem, da se poleg drugih slovenskih kmetij predstavljajo tudi kmetje madžarske manjšine iz Prekmurja,« je povedala veleposlanica Madžarske Edit Szilágyiné Bátorfi in zaželela vsem obilo užitkov ob okušanju ter veliko poslovnega uspeha.

In vonj pravkar ocvrtih langošev, tradicionalne prekmurske jedi, premazane s česnovo omako, kislo smetano in posute s sirom, je bil mamljiv, okus nepozaben in vrsta pred stojnico res dolga.

A vrste so bile dolge pred vsemi stojnicami, še posebej so se obiskovalci razveselili okusnih šunk in potic, ki sodijo v velikonočno košaro. Vsi tisti, ki radi pečejo, so prav tako navdušeno klepetali s pridelovalci žit, orehov, sadja, vina, oljčnega in bučnega olja, medu in vsega dobrega s slovenskega podeželja.

Rdečo nit dogodka je z imenitnim povezovanjem pletel Simon Ciglar. Z glasbo je navdušila skupina v Budimpešti živečih porabskih Slovencev z imenom Špajsni-flajsni muzikanti, ki so igrali in prepevali stare porabske pesmi v slovenskem jeziku. Njihovo ime je sestavljenka besed špajsni - malce trčeni in flajsni - delovni. Prav tako delovni so bili tudi naši Stari prijatelji s Kicarja, ki s svojo izvirnostjo in nalezljivo dobro voljo očarajo znova in znova.