Kako lahko preprečimo prevelike količine odpadne hrane

Odpadna hrana je globalni izziv, ki ima široke okoljske, ekonomske in socialne posledice. Gre za hrano, ki je bila proizvedena, vendar ni bila porabljena, zato je končala kot odpadek na različnih stopnjah prehranske verige, bodisi na kmetijah, v predelovalni industriji, trgovinah, gospodinjstvih, turizmu ali gostinstvu. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano (FAO) se na svetovni ravni letno zavrže približno tretjina vseh pridelanih živil.

Avtor: Mojca Bozovičar, KGZS

Kmetje se z odpadno hrano srečujejo v različnih fazah svoje proizvodnje, pri čemer vzroki za nastanek odpadkov pogosto izhajajo iz tržnih, logističnih, naravnih in organizacijskih dejavnikov. Te situacije so povezane tako s pridelavo in predelavo, kot tudi s spravilom, skladiščenjem in distribucijo hrane. Skrbno načrtovanje, izboljšanje infrastrukture in tehnoloških rešitev ter prilagoditev tržnim standardom so ključni koraki za zmanjšanje odpadne hrane pri kmetih. Tega se še posebej zavedajo kmetije, ki imajo prodajo na domu ali so turistične kmetije z gostinsko ponudbo. Pomembna je tudi večja povezanost z lokalnimi trgi, predelovalci in potrošniki, da bi se presežki hrane učinkovito uporabili in ne bi končali kot odpadek.

Kaj lahko storimo kot potrošnik?

Kot posameznik imamo možnost izbire kakšno hrano bomo kupovali. V današnjem času, ko so podnebne spremembe, okoljski izzivi in globalizacija vse bolj prisotni, postaja podpiranje lokalne pridelave hrane ključno za trajnostni razvoj in zmanjšanje odpadne hrane. Lokalni kmetje igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju sveže in kakovostne hrane, ki je pridelana okolju prijazen način. Krajše preskrbne verige, boljše usklajevanje s trgom ter večja ozaveščenost o možnosti uporabe hrane, ki ne ustreza tržnim standardom, kljub visoki kvaliteti, so ključne za zmanjšanje odpadne hrane in povečanje trajnosti celotnega prehranskega sistema.

Na drugi strani dolgotrajni transporti pogosto povzročijo poškodbe ali pokvarjenost hrane, ki so največkrat posledica nepravilnih temperaturnih pogojev med transportom. Pogosto je hrana iz oddaljenih krajev v večji meri tretirana s snovmi, ki podaljšujejo njen rok uporabe, kar je sicer v prid z vidika zmanjševanja zavržkov hrane, hkrati pa se s tem zmanjšuje njena kakovost in včasih tudi primernost za uživanje.

Lokalno pridelana hrana hitro doseže potrošnika, kar omogoča, da se zmanjša potreba po dolgotrajnem skladiščenju in prevozu ter zmanjša tveganje za izgubo hrane. Poleg tega je takšna hrana pogosto pridelana v skladu z načeli trajnostnega kmetovanja, ki zmanjšujejo negativne vplive na naravo in človeka ter spodbujajo odgovorno ravnanje z okoljem.

Lokalni pridelovalci z neposrednim stikom s potrošniki, trgovci in restavracijami lažje prilagodijo svojo proizvodnjo trenutnim potrebam trga, kar pomeni manjše tveganje za prekomerno pridelavo, presežke in posledično odpadke. Ko hrana pristane med odpadki, se z njo izgubijo tudi vsi vloženi viri, kot so voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital.

Kmetje, trgovci in potrošniki imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju sistema, v katerem bo manj hrane izgubljene. S podporo lokalnim pridelovalcem ne samo, da izboljšamo kakovost hrane, temveč tudi prispevamo k bolj trajnostnemu in odgovornemu načinu življenja.