Dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na sejmu AGRA 2018

Na 56. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je bil torek v znamenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je na osrednjem dogodku pozdravil prek 100 zbranih članov zbornice, kmetijskih svetovalcev in sodelavcev ter visokih gostov. Med njimi tudi predsednika Državnega zbora RS in trenutno še ministra za kmetijstvo mag. Dejana Židana, predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska, direktorja Kmetijske zbornice avstrijske Koroške Hanzija Mikla. "Zbrani smo vsi tisti, ki smo odgovorni za slovensko kmetijstvo," je povedal Zupančič in odprl problem namere Evropske komisije glede nižanja sredstev za Skupno kmetijsko politiko (SKP). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se je aktivno vključila v pripravo predlogov glede potrebnih sprememb nove SKP. "Pred nami je sedem zahtevnih let, če želimo ohranjati podeželje, bo dela ogromno in še več. Treba bo priti do dogovora, ki bo zagotavljal stabilen položaj kmetijstva, pa tudi strniti vrste in složno nastopiti v dobro slovenskemu kmetu in podeželju," je zaključil. Direktor KGZS Branko Ravnik, ki je povzel aktivnosti zbornice glede priprave stališč na predlog Evropske komisije glede SKP 2021-2027, je povedal, da le-ta po njegovem mnenju prinaša priložnost tudi mladim kmetom, a bo treba kar nekaj sodelovanja za vzpostavitev učinkovitega mehanizma.

Bitka za sredstva še ni končana

Po mnenju Dejana Židana je priprava nove SKP v Sloveniji težka, ker je poleg načrtovanja pridelave hrane treba doseči tudi okoljske in socialne cilje. Zaradi raznolikosti območij je težko pripraviti univerzalen model. "Kljub temu, da Bruselj želi zmanjšati sredstva, sem prepričan, da bitka še ni končana. Ne pristanite na znižanje, bodite vztrajni," je spodbudno nagovoril prisotne člane KGZS ter izpostavil pomen vzpostavitve dialoga. "S KGZS nismo imeli vedno enakega mnenja, smo pa vzpostavili dialog ter iskali skupne rešitve. Ko se dela državna politika, je treba spraševati tiste, ki zastopajo vse kmete in v Sloveniji je to Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V Sloveniji je premalo sodelovanja, saj želja, da skupaj naredimo več, še ni prisotna. Zato je organizacija, ki zastopa 100.000 ljudi, dobra za državo in še boljša za podeželje," je še povedal minister, ki je nedavno prevzel funkcijo predsednika Državnega zbora ter zaključil, da je tudi za podeželje koristno imeti močnega zaveznika v Državnem zboru. "Zaveznika, ki ima vrata odprta, in verjamem, da je podeželje temelj države in slovenskega naroda."

Država naj zagotovi zadosten proračun

Direktor KGZS Branko Ravnik je povzel aktivnosti zbornice glede priprave stališč na predlog Evropske komisije glede SKP 2021-2027. Razprave potekajo na različnih ravneh zborničnega sistema prek strokovnih služb, odborov, upravnega odbora in sveta ter območnih enot KGZS. Po mnenju KGZS je zmanjšanje za 3,9 % sredstev neposrednih plačil in 15 % sredstev PRP za Slovenijo nesprejemljivo. KGZS zato pričakuje od Vlade RS, da s pogajanji na ravni Evropske unije zagovarja skupno financiranje kmetijske politike in zagotovi zadosten proračun. V primeru zmanjšanja evropskega denarja pričakuje financiranje iz nacionalnih sredstev. Pridelava hrane je tako nacionalnega kot evropskega pomena, kar je treba upoštevati predvsem na območjih, kjer se le-ta zmanjšuje. Zaradi tveganja v kmetijstvu zbornica predlaga spremembo načina sofinanciranja zavarovanja ter uvedbo sistemskih shem za pomoč sektorjem v težavah.

Zbornica med drugim predlaga, da se pred uvedbo na posameznih kmetijah preveri ustreznost teh ukrepov. Glede medgeneracijske politike zbornica zagovarja dosedanje ukrepe, pri katerih se vstopni pogoji ne smejo spreminjati. Pri tem pa naj imajo večjo težo obseg kmetijske pridelave in prireje. Drugače pa prinaša predlog nove SKP številne priložnosti mladim kmetom, a bo treba kar nekaj sodelovanja za vzpostavitev učinkovitega mehanizma.

Naj se vlada zave pomena kmetijstva

V razpravi so prisotni izpostavili nekatere predloge, med drugim pomen medgeneracijskega sodelovanja ter obstoja malih kmetij na hribovitih območjih, kmetijska plačila nameniti zgolj tistim, ki zemljo v resnici obdelujejo ter dajati večji poudarek kmetijstvu kot pridelovalcu hrane. Pa tudi željo, da naj se nova vlada zaveda pomena kmetijstva in zagotovi zadostna sredstva zanj.