Pred prihajajočimi informativnimi dnevi v petek, 14., in soboto, 15. februarja 2025, je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Konzorcijem biotehniškim šol pripravila novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na izzive šol biotehniških usmeritev.

Ključne besede: novinarska konferenca, KGZS, šolstvo, informativni dnevi, kmetijstvo, biotehnika

Na današnji novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Konzorcija biotehniških šol je bil predstavljen pomen biotehniških programov, ki omogočajo strokovno usposobljenost za izvajanje vrste poklicev na področju tehnologij kmetijstva, gozdarstva in nasploh biotehnike. Gre za vse bolj pomembno gospodarsko panogo, ki se razvojno prilagaja okoljsko zahtevnim razmeram pridelave in prireje hrane, konkurenčnim izzivom globalizacije ter preudarnega razvoja panoge tako na lokalnih območjih kot širše. Vse to zahteva vedno širši spekter znanj in veščin ter predvsem navdušenje mladih za tovrstne poklice.

»V zbornici se trudimo aktivno sodelovati pri razvoju kmetijskega šolstva in spodbujamo k vpisu v srednje, višje in visoke šole biotehnike. Gre za razvojno hitro napredujočo panogo, ki tudi z vidika študijskih programov zahtevajo neprestane prilagoditve,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dodal, da zbornica kot partner in pomemben zaposlovalec računa na zanimanje mladih po vpisu na tovrstne smeri izobraževanja: »Kakovostna izobrazba omogoča boljše možnosti za obstoj in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Naš cilj je spodbuditi mlade, da ostanejo na podeželju, da si znajo ustvariti delovna mesta in so sposobni svoje znanje ustrezno vrednotiti in tržiti. Obenem so biotehniški poklici iskani tudi zunaj samih kmetij ter odpirajo številne akademske študijske možnosti.«

»Konzorcij biotehniških šol Slovenije (KBŠ SLO) je neformalno združenje 13 slovenskih biotehniških šol/šolskih centrov, ki pokrivajo ožje ali širše področje biotehnike, med drugim področje kmetijstva, gozdarstva, hortikulture, naravovarstva, živilstva in prehrane, veterine ter gostinstva in turizma. Programi se izvajajo tako na srednješolski kot na višješolski strokovni ravni. V štirih šolah se izvaja tudi program strokovne gimnazije,« je razložil predsednik konzorcija biotehniških šol dr. Marijan Pogačnik in še: »Biotehniške šole v Sloveniji obiskuje več kot 5.200 dijakov v 23 različnih programih ter več kot 700 študentov v 6 različnih programih. Šole zagotavljajo varno in prijazno okolje za mlade in omogočajo izobraževanje v inovativnih in v prihodnost naravnanih področjih. Vabimo, da se nam pridružijo.« Program strokovne gimnazije nudi maturitetni predmet biotehnologija in izbirne strokovne predmete: mikrobiologija, kmetijstvo ali interdisciplinarno strokovni sklop. Z opravljeno splošno maturo se lahko vpišejo v vse univerzitetne programe. Program strokovne gimnazije izvajajo BC Naklo, BIC Ljubljana, Grm Novo mesto, IC Piramida Maribor.

»Šole bomo v petek, 14., in soboto, 15. februarja, pripravile zanimive in atraktivne predstavitve naših izobraževalnih programov na področju kmetijstva in njim sorodnim področjem. Mlade želimo ozavestiti o priložnostih ter jim predstaviti vrsto možnosti, ki jih ponuja kmetijsko šolstvo,« je med drugim izpostavila ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur in podpredsednica strokovnega odbora za šolstvo, raziskave in razvoj, socialno varnost in kmečko družino pri KGZS Monika Očko. »V šolah se tako trudimo z različnimi demonstracijami novih tehnologij, ogledi dobrih praks po Sloveniji in tujini ter možnostjo opravljanja prakse v sklopu Erasmus+ projektov. Prav tako krepimo sodelovanje med šolami, raziskovalnimi institucijami in kmetijskimi podjetji, da bi skupaj prispevali k nadaljnjemu razvoju in inovacijam,« je poudarila.

»Za študij na Srednji biotehniški šoli in kasneje na višji šoli sem se odločil zato, ker me delo na kmetiji veseli in sem hotel pridobiti vsa znanja, ki bi mi prav prišla v prihodnje, ko bi kmetoval na svoji kmetiji. Za mene je bilo to še posebej pomembno, saj ne prihajam s kmetije, sem pa otroštvo preživljal na manjši kmetiji pri starih starših,« je svojo odločitev za izbiro študijske smeri utemeljil nekdanji dijak in študent Biotehniškega centra Naklo Jernej Ličef, ki kmetuje na območju Domžal. »Trenutno na kmetiji obdelujemo 200 hektarjev zemlje in redimo 350 glav goveje živine. Znanje, ki sem ga pridobil v času šolanja, uporabljam in redno nadgrajujem, zato lahko rečem, da je bila odločitev prava. Dandanes mora kmet slediti novim trendom in tehnologijam v kmetijstvu, če želi biti konkurenčen. Prepričan sem, da ima poklic kmeta velik pomen za našo prehransko varnost. Sam sledim trendom kmetijstva in z optimizmom gledam naprej ter upam, da bodo moje delo nadaljevali tudi moji otroci. Uspešen si lahko le, če delo opravljaš z veseljem.«

Video posnetek novinarske konference