Škode zaradi poplavljanja Drave terjajo ukrepanje.

V torek je v Skorbi pri Ptuju na pobudo civilne iniciative »Poplave ob reki Dravi« in v organizaciji območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor in Ptuj potekala problemska konferenca o težavah in škodi, ki nastaja zaradi poplavljanja reke Drave. Škode so še posebej narasle po letu 2012 in po podatkih izpostav za zaščito in reševanje Maribor in Ptuj znašajo v šestih letih več kot 96 milijonov evrov.

Ključne besede: poplavna varnost, Drava, območne enote KGZS Ptuj, Maribor,

Ob reki Dravi od Maribora do Središča ob Dravi se v zadnjih desetletjih srečujejo s težavami zaradi poplavljanja. Posledice poplav se odražajo na infrastrukturi, kmetijskih površinah in obvodnih rokavih z značilnimi habitati. Z izgradnjo verige hidroelektrarn (HE) se je režim pretoka vode v strugi reke Drave bistveno spremenil.

Pred izgradnjo HE je bila intenzivna dinamika toka vode, ki je spreminjala strugo in sproti odnašala prod. Prodišča so sproti nastajala in izginjala in tok vode je preprečeval zaraščanje prodišč. Danes je bistveno drugače, pretok vode v stari strugi ima bistveno slabšo erozijsko moč, ki bi po naravni poti preprečevala zaraščanje brežin in prodišč.

Posledično se je zaradi zaostajanja plavin v strugi reke Drave skozi zadnja desetletja pretok močno zmanjšal. Vzporedni kanali so se zamulili in zarasli, širina rečne struge se je bistveno zmanjšala. Dejstvo je tudi, da veliko plavin in finega proda ostaja v Ptujskem jezeru, ki zmanjšuje prostornino za vodo. Posledično pa so povečani nivoji vode ob izdatnejših padavinah vzrok poplav in škode, ki jo beležimo ob poplavah.

Od leta 2012 vsako drugo leto zaradi poplav reke Drave in drugih vodotokov beležimo velike gospodarske škode.

Škode za skoraj 100 milijonov evrov

Škode po poplavah v občinah spodnjega Podravja po podatkih Izpostave za zaščito in reševanje Ptuj je bilo od leta 2012 do 2018 več kot 45 milijonov €.

Škode po poplavah v občinah Vzhodno štajerska regija Izpostava za zaščito in reševanje Maribor pa več kot 51 milijonov evrov.

• Skupna škoda znaša za Podravje več kot 96 milijonov evrov. 

Pretočnost stare struge močno zmanjšana

Pretočnost stare struge reke Drave in tudi ostalih vodotokov se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšala - zmanjšala zaradi zarasti in nanosov blata - mulja, če k temu dodamo še podnebne spremembe (zelo velike količine padavin v kratkem času), se je poplavnost na tem območju bistveno povečala in je na kritični točki.

S tem dejstvom se strinjajo vsi deležniki (Dravske elektrarne, VGP Maribor- kot vzdrževalec, lokalne skupnosti, kmetovalci ob vodotokih, Direkcija Republike Slovenije za vode).

Erozija na kmetijskih površinah zahteva ukrepanje

Po zadnjih poplavah oktobra 2018, ko je zaradi poplavljenih površin nastala na kmetijskih površinah nepopravljiva erozija zemljine, so potekali številni sestanki na pobudo civilne iniciative »Poplave ob reki Dravi«, lokalnih skupnosti in Območni enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor in Ptuj. Tu so v večini sodelovali vsi odgovorni deležniki ter se strinjali, da je nujen celovit pristop, ki ga ni mogoče izvajati brez  pristojnih ministrstev (Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

 Zaključki in predlogi

1. Zaradi zaščite infrastrukture, kmetijskih zemljišč in vzporednih kanalov ter habitatov je potreben celoviti pristop k reševanju problematike poplavljanja reke Drave. V ta namen je potrebno narediti celovito študijo poplavne nevarnosti in zagotoviti dolgoročna sredstva za sanacijo reke Drave na Ministrstvu za okolje in prostor.
2. Sredstva, ki jih Dravske elektrarne že desetletja nakazujejo državi  za vzdrževanje reke Drave, se morajo izključno namenjati za vzdrževanje pretočnosti reke.
3. Brezpogojno ohranjanje in zaščita kmetijskih zemljišč, infrastrukture ter  objektov v smislu ohranitve poseljenosti ob reki Dravi.
4. Uporaba vode reke Drave mora biti za Podravje in kmetijstvo razvojna priložnost in ne ovira.
5. Ustanoviti sklad za sanacijo uničenih ali poškodovanih površin.
6. Ponovno urediti pretočnost starih strug reke Drave na 2.000 m³ in vzdrževanje tega stanja. (Pri pretočnosti do 2.000 m³ ne sme povzročati škode na kmetijskih zemljiščih, infrastrukturi in drugih objektih).
7. Zaradi degradacij zemljišč po poplavah opredeliti območja v OMD.
8. Potreba po pravni zaščiti oškodovancev.
9. Priprava ciljnih  KOPOP ukrepov za preprečevanje erozije na poplavnih območjih.
10. Za izvajanje sanacijskih in vzdrževalnih del na območjih NATURE na reki Dravi se morajo na novo določiti pogoji, ki bodo omogočili izvedbo del.
11. Pri pripravi študij in projektov vezanih na reševanje problematike reke Drave je obvezno potrebno vključiti lokalne skupnosti, lastnike zemljišč in kmetijsko stroko.
12. Ustanovitev delovne skupine za realizacijo zahtev (predstavnik civilne iniciative, dva predstavnika lokalnih skupnosti, predstavnik DEM, predstavnika KGZ Maribor in Ptuj in predstavnikov državnih institucij - MOP in MKGP).

V razpravi so ugotovili, da če ne storijo ničesar, se lahko hitro ponovi leto 2012, ko je bila katastrofalna škoda po poplavah in so bila v nevarnosti tudi človeška življenja. Skupni pristop in iskanje optimalnih rešitve pristojnih je nujno za preventivno reševanje problematike. Zaradi pomembnosti in zahtevnosti problema ter občutljivosti na terenu je pomembno, da se aktivno vključijo vsi deležniki, skupaj s lokalnimi skupnosti.