Zadnje dni se na nekaterih lokacijah v Sloveniji srečujemo s poškodbami kmetijskih kultur, ki so posledica nizkih temperatur, mrzlega vetra in ponekod celo snega. Največ škode bodo utrpeli sadjarji, saj so vrste, ki so v polnem cvetu precej poškodovane. Več o trenutnem stanju v poročilu dr. Dušice Majer s sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS.

Ključne besede: Kmetijstvo, sadjarstvo, pozeba

Sadjarji se z nizkimi temperaturami spoprijemajo na različne načine, ponekod izvajajo oroševanje, drugje tudi dimljenje in ogrevanje. V pomoč so jim tehnološka navodila pred spomladansko pozebo, ki jih najdete na povezavi tukaj.

Večji sadjarji imajo nasade zavarovane, vendar se v zvezi s tem pojavljajo težave. Ena od zavarovalnic veže zavarovanje za spomladansko pozebo  na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hruški pa prične jamstvo šele s 1. aprilom, kar je prepozno.

Klimatske spremembe so prinesla zgodnejšo vegetacijo, nevarnost pozebe se zaradi tega veča. Pred leti so hruške in jablane cvetele ob koncu aprila, v letošnjem letu bo hruška cvetela ob koncu marca, kar pomeni, da bo v najobčutljivejšem obdobju še preden bo zavarovalnica priznala jamstvo.

Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele poleti oziroma ob obiranju plodov. Najprej lahko ocenimo poškodbe na osnovi videnega. To pomeni, da nekaj dni po pozebi oziroma vsaj dan kasneje prečno prerežemo brste, cvetove, popke in ocenimo poškodovanost. Če ni poškodb je rezna ploskev svetla, če poškodbe so, je notranjost temna oziroma porjavela in kasneje počrni. Seveda so to vedno le prve delne ocene, v nekaj dneh naredimo že malo bolj resno oceno – takrat so tudi poškodbe nekoliko bolj vidne. Temu sledi še ocena v poletnem času in končna pred obiranjem, ko se vsa odstopanja vidijo tudi v kakovosti, vzdržljivosti v skladišču, lepotne napake. Vsaka sadna vrsta ima svoj razvojni cikel in v vsakem obdobju razvoja je različno občutljiva na nizke temperature, na sušo, na močo.

V vinogradništvu, zelenjadarstvu in poljedelstvu trenutno ne moremo govoriti o večji škodi zaradi pozebe. V zelenjadarstvu se ponekod pojavljajo ožigi kot posledica dotikanja agrokoprene, poleg tega se pričakuje škoda na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo prostorov.

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) pri KGZS ves čas spremlja stanje na terenu. Skupaj z Javno službo v sadjarstvu je pripravila navodila, kako ravnati pred in po pozebi in jih objavila na spletnih straneh, v pomoč je tudi z individualnimi nasveti posameznim prizadetim sadjarjem.

Podravje in Pomurje

Na območju Ptuja so na posameznih lokacijah temperature padle tudi pod -3°C, poleg tega je včeraj in danes ponoči pihal močan hladen veter, ki je dodatno hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne razmere so ponekod povzročile škodo na sadnem drevju, zaradi pomanjkanja padavin in vetra pa je že nastopila pomladanska suša. Po prvih ocenah so najbolj prizadete vrste, ki so že zacvetele: marelice, breskve, nekatere slive, češnje in  zgodnje sorte hrušk. Pri teh na lahko na posameznih mikrolokacijah pričakujemo 100% poškodovanost. Za jablane in pozne sorte hrušk, ki so v fazi  razpiranja cvetnih brstov in še nimajo odprtih cvetov je še prezgodaj govoriti o škodi.

V vinogradništvu, zelenjadarstvu in poljedelstvu trenutno ne moremo govoriti o večji škodi zaradi pozebe. V zelenjadarstvu se pojavljajo ožigi kot posledica dotikanja agrokoprene, poleg tega se pričakuje škoda na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo prostorov.

Osrednja Slovenija

Na različnih območjih so bile nizke temperature različno dolgo: najdlje na sadni cesti, kjer je 23. 3. že ob 19.00 padla temperatura pod 0°C in ostala do 9.30., poleg tega je močno pihal veter. Temperature po drugih lokacijah so bile od 0 do -3°C. Na barju v nasadu borovnic, kjer se že razpirajo vegetativni in generativni brsti,  je bila najnižja temperatura -1,7°C. Tu ni pričakovati poškodb, saj v tej fazi borovnica prenese do -6°C.

Jablane so v razvojni fazi C3 (mišje uho) do D, hruške so v razvojni fazi razprtih cvetov C3 – D3, odvisno od sorte. Slive imajo odprte nekaj cvetov, večina so popki še zaprti, jagode imajo poganjke z okrog tremi novimi listi, vidni so zametki cvetnih stebel, breskve cvetijo, češnje imajo že napete brste ter tu in tam kakšen cvet.

Gorenjska

Sadno drevje je na območju Gorenjske še v zgodnejših razvojnih fazah, večinoma v brstih, zato nizke temperature zaenkrat niso povzročile večje škode. Večjo  negotovost prinaša zelo hladen veter, ki lahko na nekaterih izpostavljenih legah dodatno zniža temperaturo.

Posavje z Dolenjsko in Belo krajino

Temperature so se že drugi dan spustile pod ledišče, nizkim temperaturam se je pridružil še močan in hladen veter, ki še dodatno poslabšuje situacijo. V večini sadovnjakov v Posavju so breskve v polnem cvetu, marelice v odcvitanju, jagode pričenjajo cveteti, hruške tudi, jablane so v fazi rdečega popka, tudi te bodo kmalu zacvetele. Ko primerjamo situacije v posameznih letih, ugotovimo, da so rastline v podobno zgodnji fazi kot v letu 2017, morda še malo  zgodnejši, takrat so jablane in hruške cvetele v začetku aprila.

Prvi pregledi kažejo na večje poškodbe cvetov v nasadih breskev in marelic. Poškodbe od mraza smo zasledili tudi v nasadih hrušk. Po prvih ocenah gospodarsko pomembne škode v večjem delu nasadov jablan nismo zaznali, lahko pa se bodo poškodbe pokazale kasneje kot pospešeno odpadanje plodičev pri vseh sadnih vrstah.

Goriška in obalno-kraška

Nekaj sadnih vrst bo zagotovo utrpelo precejšnjo škodo, marelice in breskve na posameznih lokacijah nad 50%. Bolje se bo videlo čez nekaj dni, ko se bo pripravila ponovna ocena.