Na okrogli mizi se je predstavila tudi kandidatka za kmetijsko ministrico dr. Aleksandra Pivec

Sklepna okrogla miza 56. sejma AGRA

Gostja zadnje okrogle mize letošnjega sejma AGRA, ki je potekala na temo mladih kmetov in nove generacije, je bila predlagana kandidatka za ministrico dr. Aleksandra Pivec. V svojem predstavitvenem pozdravu je med drugim povedala, da prihaja iz večje vinogradniške družine in ima 17 let izkušenj pri črpanju evropskih sredstev. Veseli se dela na področju kmetijstva, ki je zagotovo eno najpomembnejših področij vlade. V ospredje usmeritev dela pa postavlja mlade v smislu izboljšanja demografske strukture, izobraževanja in inovacij.

Na okrogli mizi so o pomenu povezovanja poleg predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetka Zupančiča razpravljali še državna sekretarka MKGP mag. Tanja Strniša, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, mlada kmeta Simon Černel in Rok Lančič. "Živimo v času številnih izzivov, ki se jih še tako sposoben kmet ne more lotiti sam. Kmetijstvo postaja vedno bolj zahtevna panoga. Povezovanje je zaradi tehnoloških, trženjskih in interesnih razlogov nujno," je povedala mag. Tanja Strniša. Pri tem je izpostavila pomen interesnega povezovanja in poudarila pomen Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: "Če kmetijstvo želi imeti prave sogovornike, ki jih država upošteva, potrebuje organizacijo, ki ga zastopa in mora biti, tudi zaradi številnega članstva, upoštevana."

Zgodba o uspešnem povezovanju

Mlada kmeta Simon Černel in Rok Lančič, ki se ukvarjata s prašičerejo in poljedelstvom, sta predstavila svojo zgodbo povezovanja. Povezala sta se že pri prijavi na razpis mladi prevzemnik, kjer sta uskladila, kdo kupi kateri stroj in si jih sedaj delita. Prav tako sta se skupaj prijavila na razpis sodelovanje ter uskladila nakup traktorja. V skupnem lastništvu pa vidita le prednosti. Kot optimalno število partnerjev sta navedla pet, kaj več bi se jih težko uskladilo. Kot problem pri kmetovanju sta izpostavila vodenje kmetije s pravnega in ekonomskega vidika.

Kmetje so prisiljeni sodelovati

Da povezovanje ni preprosto zaradi različnih interesov in velikosti kmetij, pa meni Cvetko Zupančič. Vendar prav klimatske podnebne spremembe in zelo neenakomerna pridelava v kmetijstvu, ko enkrat ni nič za prodati in je drugič vsega preveč in ni kam prodati, silijo kmetije k povezovanju, ki omogoča lažje upravljanje s količinami in še vrsto prednosti. Poleg zastopanja interesov na različnih ravneh zbornica sodeluje tudi pri pripravi portalov, kot je na primer katalog javnih živil, ki omogoča povezavo med kmetijami in javnimi zavodi ter izpostavil primer dobrega povezovanja prek strojnih krožkov.

Dodal je še, da se je kmetovanje v zadnjih 40 letih precej spremenilo. Nekoč je bilo precej več domoljubja, manj študiranih kmetov, ki so dali veliko na mnenje staršev. Danes je veliko bolj pomemben denar, mladi kmetje so visoko izobraženi in se povezujejo na različne načine s ciljem, da jim le-to prinaša dodano vrednost.

Poziv mladim

Na koncu je Zupančič opozoril še na pomen sodelovanja mlade generacije pri interesnem zastopanju kmetijstva in poudaril pomen sodelovanja na volitvah v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.