Na Brdu pri Kranju je potekal drugi forum predsednice države Nataše Pirc Musar z naslovom Trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov in doseganje prehranske suverenosti. Cilj foruma je bil strniti mnenja strokovnjakov in predstavnikov kmetijstva v konkretne predloge in jih posredovati odločevalcem, da bi skupaj pripomogli h korakom naprej.

Ključne besede: Nataša Pirc Musar, forum, trajnostno kmetijstvo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prepričana, da sta lokalna pridelava in predelava hrane strateškega pomena, zato je bila vsebina foruma osredotočena na trajnost prehranskih sistemov v kontekstu globalnih in lokalnih izzivov. Gost panela je bil tudi Matjaž Han, minister za gospodarstvo, ki je povedal, da se prehranski sektor pokriva s področjem gospodarstva. »Živilsko predelovalna industrija je pomemben del gospodarstva, pomembna je tudi za potrošnike in državljane, za njihovo varstvo skrbimo tudi na našem ministrstvu.«

Samooskrba z živili rastlinskega izvora

Blaž Germšek, državni sekretar na MKGP je dejal, da je slovenski prehrambni trg majhen. Glavni cilji za prihodnost je zato povečanje rastlinske pridelave, povečanje obsega zemljišč, maksimalno je treba izkoristiti vse prednosti digitalizacije in krepiti promocijo ekoloških, lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov ter spodbujati vstop v shemo izbrane kakovosti. »Eden naših ključnih fokusov mora biti tudi ohranjanje kmetijskih zemljišč.« Tina Hočevar iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je opozorila, da v Sloveniji pridelamo največ tiste hrane, ki je za okolje najbolj intenzivna. Meni, da bi bilo treba dvigniti samooskrbo z žiti in zelenjavo. Za to pa je potrebna sprememba prehranskih navad. Igor Mervič, pooblaščenec predsednice republike za področje gospodarskih zadev meni, da smo za pogovore o samooskrbi pozni: »Ko govorimo o samooskrbi, na to vpliva več faktorjev. Imamo zaostrene razmere v svetu, šli smo čez pandemijo, trgale so se oskrbne verige. Hrana je strateška dobrina in glede tega ne smemo biti lahkomiselni. Globalne zadeve, vremenske razmere, to se ne bo izboljšalo, samo še slabše bo. Glede tega imamo ignorantski odnos.«

Trajnostna preobrazba

Dr. Emil Erjavec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,  je dejal, da potrebujemo trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov in doseganje prehranske varnosti. Slovensko in evropsko kmetijstvo pa sta danes pod največjimi izzivi v zadnjih časih. Ekonomski pritiski, digitalizacija (področje tehnološkega razvoja bo verjetno popolnoma spremenilo postopke pridelave), vprašanje podnebne krize, socialno vprašanje (izjemne demografske spremembe). Meni, da moramo trajnost vzeti zares, da bomo to, kar danes počnemo, naredili tako, da bodo naši zanamci dobro živeli: »To je možno doseči le v dialogu vseh. Vlada kot celota in vsi resorji morajo k temu prispevati. In ne pozabiti predstavnike znanosti,« je dejal. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, je v predstavitvi na temo Prehranski sistemi tretjega tisočletja, med drugim dejal, da Slovenci v večini prehranskih trgov nismo suvereni in da je pristop k transformaciji prehranskega sistema napačen. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja,  je opozorila, da smo se v preteklosti malo preveč ukvarjali s tem, da kmetijstvo povzroča podnebne spremembe. »Saj jih, ampak jih tudi promet,« je dejala in dodala, da imamo problem ozaveščanja, problem izobraževanja, saj še vedno velik delež ljudi ne verjame, da obstajajo podnebne spremembe.

Nizka cenovna konkurenčnost kmetijstva

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije je izpostavil, da male in srednje kmetije redijo 80 % govedine, zato se je treba osredotočiti na njih. Več vrzeli obstaja, med drugimi nizka cenovna konkurenčnost kmetijstva, cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo dodatnih stroškov trajnosti. Med deležniki v verigi pa je pri vsem tem šibka vertikalna povezanost. »Letos smo to sicer presegli in naredili skupen pravilnik o masnih bilancah,« je povedal. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je opozoril, da v Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (850 m2) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2019): »V kmetijstvu ni romantike, ampak sta trdo delo in boj. Kmetje se znajdejo kot znajo in zmorejo, prav bi pa bilo, da bi jih kmetijska politika podprla. Ena najbolj perečih tem so odkupne cene. Brez poštene odkupne cene in dolgoročne ureditve razmerij v verigi s hrano bo naša prehranska suverenost vsako leto slabša.«

Predsednica države Nataša Pirc Musar je poudarila, da moramo v Sloveniji najti način, kako pridelati dovolj kakovostne hrane, da bomo manj odvisni od uvoza in različnih ekonomskih tveganj, predvsem pa, da bomo vse to znali in zmogli doseči tudi v čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih razmerah in ob posledicah podnebnih sprememb.