Odbor za infrastrukturo je iz predloga novega energetskega zakona črtal omejitev glede trdih goriv v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih. Črtanje vsakršnega omejevanje uporabe lesne biomase je med drugimi zahtevala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

Ključne besede: biomasa, energetski zakon, prepoved umaknjena

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je iz besedila predloga zakona črtal določbo, ki je prepovedovala projektiranje in vgradnjo kotlov na lesno biomaso za novogradnje v strnjenih naseljih.  Določbo je bila črtana  tudi zaradi zahteve KGZS, ki je kot zastopnica kmetijske in gozdarske dejavnosti ostro protestirala proti kakršnem koli omejevanju lesne biomase. Lesna biomasa je namreč v Sloveniji najpomembnejši obnovljiv vir energije, ki se trajnostno pridobiva v skladu z  gozdnogospodarskimi načrti. Površina gozdov v Sloveniji znaša skoraj 1.176.542 ha, kar predstavlja 58 % površja države. Lesna biomasa je v Sloveniji zelo pomemben energent. Največ lesne biomase v energetske namene porabijo gospodinjstva. Z lesno biomaso se v Sloveniji ogreva 240.000 gospodinjstev.

KGZS je prav tako predlagala dopolnitev določbe, ki omogoča razlastitve investitorjem, ki pristopijo k izgradnji elektrarne večje od 10MW. Na KGZS razlastitvi ostro nasprotujemo, saj je predvsem v primeru izgradnje sončne elektrarne na kmetijskih površinah, potrebno razmerja prednostno urejati z vzpostavitvijo zakupnega razmerja. Glede na to, da npr. sončna elektrarna velikosti več kot 10MW pokrije približno 3ha kmetijskega zemljišča in ima hkrati omejeno življenjsko dobo predlagamo, da se po zgledu sosednjih držav, sprva predlaga sklenitev dolgoročnega zakupnega razmerja. Lastniki nepremičnin pa bi bili upravičeni do ustrezne mesečne oziroma letne rente. Na ta način se ne »izgublja« kmetijskih površin, ampak se jih samo začasno izvzame iz kmetijske rabe (čas življenjske dobe sončne elektrarne), kasneje pa lastnik z njimi zopet samostojno upravlja in jih morebiti uporabi tudi za pridelavo hrane.