Foto Pexels

Ptičja gripa se širi, zato se na rejce ponovno obračamo s prošnjo glede zaščite rej. Poskrbite, da živali niso na prostem v kolikor to ni nujno potrebno ter preprečite možnost kontakta med divjimi in domačimi živalmi.

Ključne besede: Ptičja gripa, Aviarna influenca

Virus ptičje gripe, ki se strašljivo hitro širi po Evropi, je bil v zadnjem tednu potrjen kar pri dveh labodih, ki so ju našli na plaži v Fiesi ter rtu Ronek v občini Izola. Gre za visoko patogeni podtip HPN8, ki za ljudi ni nevaren. Tako se na rejce perutnine ponovno obračamo s prošnjo za zagotavljanje varnosti rej v smislu izvajanja preventivnih ukrepov. Pomeni, da živali niso na prostem v kolikor to ni nujno potrebno ter preprečite možnost kontakta med domačimi in divjimi živalmi.

Objavljamo informacije o bolezni ter priporočila za rejce perutnine, ki jih je izdala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin:

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem.

Pomemben dejavnik pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Glede na situacijo in posledice, ki jih ima pojav HPAI v rejah perutnine (pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in proizvodi in drugo) pozivamo rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, predvsem:

• gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
• vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
• pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in drugi ukrepi);
• imetniki perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali, omejijo dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajo priporočila iz prejšnjih točk.
• Poleg tega je pomembno, da rejci perutnine pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) nemudoma o tem obvestijo veterinarja.

Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence

Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav AI v reji, je treba biti pozoren predvsem na:

• zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
• povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 % oziroma v enem dnevu za več kot 1%),
• kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.

Če opazite katerega od teh znakov, javite najbližji veterinarski organizaciji.

Podrobnejše informacije o bolezni najdete na povezavi TUKAJ.