Koliko solidarnosti bo med članicami EU, če bo primanjkovalo hrane? Kako bo s cenami, če bo pridelkov preveč? O tem se sprašuje in išče možne rešitve specialistka za pridelavo zelenjave na KGZS – Zavodu Novo mesto Natalija Pelko, ki je pripravila bilanco proizvodnje in potrošnje zelenjave  v Sloveniji ter kratko razmišljanje o načrtovanju pridelave zelenjave in krompirja v letu 2020.

Ključne besede: Zelenjadarstvo, pridelava hrane, kmetijstvo, koronavirus

V Sloveniji je domača potrošnja zelenjave v 10 letnem povprečju okoli 214 000 t. Na leto sami pridelamo okoli 93 000 t in uvozimo za 157 600 t zelenjave letno. Stopnja samooskrbe je v 10 letih nihala in je v 10 letnem povprečju okoli 37 %.

Vsak Slovenec je v povprečju pojedel okoli 104 kg zelenjave na leto. Večino vse zelenjave v Slovenijo kupimo iz držav EU, skoraj 88 % oziroma 138 000 t. Kolikšen del te številke naj računamo kot izpad uvoza in kako se naj dogovorimo, kaj bomo posadili? Med  porabo zelenjave ni krompirja.

Krompir se vodi samostojno in ga v Sloveniji pojemo okoli 137 000 t letno oziroma okoli 66,5 kg na prebivalca. V 10 letnem povprečju smo pridelali okoli 86 500 t krompirja letno in ga v desetletnem obdobju v povprečju uvozili okoli 74 600 t. Uvoz zadnja leta raste, tako, da je stopnja samooskrbe s krompirjem padla pod 50 %. Celokupna poraba krompirja po prebivalcu že več let pada.

Glede na nizke temperature in glede na vremenske napovedi slabo situacijo v sadovnjakih, se moramo maksimalno aktivirati pri pridelavi zelenjave, krompirja in vseh vrst žit.

»Pregledala sem stare podatke bilanc proizvodnje in potrošnje zelenjave in krompirja z namenom, da bi v JV Sloveniji in Posavju lažje predvideli neko ˝neboleče˝ povečanje v razmerah, ko ne bo turizma in ne javnega življenja in ko so tudi vsi javni porabniki praktično zaprti, pa bo potrebno kar veliko sodelovanja, da bi zaključili kaj pametnega,« meni Natalija Pelko ter izpostavlja, da smo v Sloveniji glede pridelave najbolj vešči.

Imamo dobro agrotehnično opremo za vzgojo zgodnjega in poznega krompirja, belega zelja, čebule, solate, kumaric, paradižnika, paprike, bučk, repe, rdeče pese, korenja, endivje, radiča, fižola in kolerabe. 

»Z oskrbo hrane bo kar veliko težav, če se ne aktiviramo sami. V času epidemije so se odprli problemi glede logistike in sezonske delovne sile. Potreben bi bil širši konsenz kako naprej in seveda upam, da se ne zgodi kaj takega, kot pri pridelovalcih okrasnega cvetja  v zadnjih dnevih,« izpostavlja Pelkova.

Ocena krovne evropske organizacije kmetov COPA in COGECA  za sektor sadje in zelenjava ugotavlja, da je po začetnem vrhuncu povpraševanja trg oslabel in cene padajo. Zaprtje v sektorju HoReCa (hoteli, restavracije in podobno), je povzročilo kritične razmere v prehrambnih storitvah. Organizacije proizvajalcev razmišljajo o reviziji operativnih programov za sprožitev ukrepov za krizno upravljanje.

Celoten tekst Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave s kratkim razmišljanjem o načrtovanju pridelave zelenjave in krompirja v letu 2020 Natalije Pelko, najdete na povezavi TUKAJ.