Pridelava zelenjave v SKP po 2023 premalo podprta
Delo organov KGZS, Strokovni odbori, Stališča in pripombe, Zelenjadarstvo, zelišča in vrtnarstvo, Kmetijske podpore, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje |Strokovni odbor za zelenjadarstvo pri KGZS nadaljuje s svojim aktivnim delom. Na seji 16. septembra 2021 je obravnaval predlog Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 in razpravljal o težavah zaradi divjadi.
Člani odbora so se seznanili s predlogom Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 (v nadaljevanju načrt), ki je bil v javni obravnavi do 15. avgusta 2021 in z aktivnostmi KGZS na to temo. Izrazili so nezadovoljstvo zaradi slabe podprtosti sektorja zelenjave v novih intervencijah Strateškega načrta SKP 2023 – 2027. Poudarjajo, da takšen načrt za zelenjadarje ni sprejemljiv, saj niti v okviru naložb niti v okviru ostalih ukrepov ne spodbuja pridelave zelenjave. Skrbi jih, da MKGP ne vidi njihovih težav in nujnosti spodbude sektorja zelenjave. Za sektor sadja in zelenjava je sicer namenjena sektorska pomoč, vendar so te intervencije možne le preko organizacij pridelovalcev (OP). S tem se člani odbora nikakor ne strinjajo in zahtevajo, da se sektorske intervencije namenijo tudi zadrugam in posameznim pridelovalcem, ne samo OP.
V razpravi so poudarili številne probleme, ki kažejo na to, da je sektor zelenjave v precejšnjih težavah in da marsikdo že razmišlja o opustitvi pridelave. Nikakor se ne morejo strinjati z izračuni in podatki MKGP, ki govorijo, da sektor ni v težavah in zato ne more prejeti proizvodno vezanih plačil. Zahtevajo, da se v načrt vključi ukrepe in naložbe, namenjene izključno sektorju zelenjave in da se med proizvodno vezana plačila vključi tudi proizvodno vezana plačila za zelenjadarstvo. Predlagali so, da naj se za pridelavo zelenjave pripravi posebne razpise, ki bodo dostopnejši ter prilagojeni temu sektorju.
V nadaljevanju so razpravljali o škodi zaradi divjadi, ki je letos še večja kot v preteklih letih in postaja neobvladljiv problem. Škodo povzročajo zlasti ptiči, nutrije, jelenjad in divji prašiči. Različne ovire in zaščite ne pomagajo več, lovci pa so ob prijavah slabo odzivni. Kmetje velikokrat škode ne prijavijo, saj so postopki zapleteni in odškodnine premajhne.
Zaradi neprijavljanja škode se na ravni države večkrat napačno ocenjuje, da škode ni, oziroma je majhna in ukrepanje ni potrebno. Člani odbora zahtevajo, da država skrajno resno pristopi k zmanjševanju populacij divjadi in zveri v prostoru. Treba je spremeniti zakonodajo na področju uravnavanja in zmanjšanja populacij zveri in divjadi v naravi. Urediti je treba odškodnine in postopek ocenjevanja škode ter povečati odzivnost lovcev.
Odbor je predlagal, da KGZS preveri pri lovski inšpekciji stanje odstrela, pozove kmete k prijavljanju škode in da preko svojih območnih enot pozove lokalne skupnosti k skupnemu reševanju problematike.
Dr. Dušica Majer, strokovna tajnica odbora