Današnji drugi dan 36. posveta Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS v Laškem je bil namenjen predstavitvi triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanim EIP projektom. Ob koncu srečanja je potekala razprava o razširjenost in uporabnost EIP projektov, začetkih in kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje.

Ključne besede: EIP projekti, posvet JSKS

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavodi KGZS so vključeni v več EIP projektov, med njimi je bil na letošnjem posvetu JSKS predstavljen EIP projekt Seneno meso in mleko, ki je bil pridobljen na prvem razpisu in se tako z letošnjim letom zaključuje.

Doc. dr. Janez Benedičič poudarja, da je prednost tega in ostalih EIP projektov njihova zasnova od spodaj navzgor. Predlog projekta Seneno meso in mleko je bil oblikovan na pobudo kmetov, ki so iskali celovit pristop krmljenja živali s senom, ob upoštevanju dobrobiti živali in pravil varovanja okolja. Tako kmetje s široko paleto znanja v projektu sodelujejo pri razvoju celotnega procesa od pridelave do trženja. Benedičič poudarja pomen dejstva, da EIP projekti povezujejo več različnih deležnikov, so povezovalni in uporabni ter dodaja željo, da bi se uporaba tako pridobljenih znanj razširila. Nadvse zanimive predstavitve posameznih EIP projektov si lahko ogledate na posnetku TUKAJ.

Razprava o razširjenost in uporabnost EIP projektov, začetkih in kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje ter kako učinkovito prenesti znanja projektov do kmetijskih pridelovalcev po Sloveniji, je bila tema okrogle mize ob koncu srečanja.

Vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS Anton Jagodic se spominja, da mu je bila kot članu KGZS v evropski skupini za inovativnost s strani Evropske komisije predstavljena ideja tovrstnega povezovanja. »Nisem si predstavljal v kakšno gibanje se bo ideja razvila, ko so nekatere države prikazovale rezultate EIP projektov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Sloveniji pripravilo okrogle mize z deležniki, na zbornici smo poiskali nabor idej in se lotili iskanja projektnih partnerjev. Tako KGZS pri večini EIP projektov sodeluje kot partner. Pri pripravi in izvedbi kmetijski svetovalci postanejo moderatorji in se tudi sami učijo. K sodelovanju smo povabili kmetije, ki jih dobro poznamo in rade sodelujejo. Potem gre za tri leta učenja, dela, izmenjave znanj in iskanja novih rešitev. Na koncu je treba nova znanja prenesti na ostale kmetije.«

»V Sloveniji smo se hitro zavedli, da je potrebno nekaj narediti. Danes lahko rečemo, da smo zadovoljni z narejenim in dobro organizirani. Deležniki smo se začeli srečevati, animirali smo kmete za pobude. Seveda so bile prisotne izvedbene težave, a lahko rečem, da je to eden od ukrepov, ki smo se ga dobro lotili,« se začetkov spominja v.d. direktorja Direktorata za kmetijstvo MKGP Branko Ravnik.

Dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor dr. Branko Kramberger je med drugim povedal: »Univerza je izobraževalna institucija, a znanje temelji na raziskavah, od koder se širi naprej. Z EIP projekti smo se s sodelavci na fakultetah srečali že prej. Na kongresih v tujini in tudi naša fakulteta je bila vključena v tak mednaroden projekt v Italiji. Ko se je začelo intenzivno delati na pripravi projektov, smo se vključili v intenzivno mreženje s kmeti in prek svetovalne službe. Odkrili njihove želje in potrebe, kaj jim lahko ponudimo. Za nas kot izobraževalno ustanova tovrstno sodelovanje pomeni, da so študentje seznanjeni z novostmi. Prav je, da se v projekte vključuje več različnih ustanov, tudi kmetijske srednje šole.«

Da gre pri snovanju EIP projektov posebna pohvala kmetijski svetovalni službi, je izpostavil dr. Mitja Krajnc z ŽIPO Lenart d.o.o., ki je vodilni partner EIP projekta Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije. Projekta, ki bo pripomogel k boljšemu izkoriščanju surovin, ki jih načeloma zavržemo. Posledično se bo povečala ekonomska učinkovitost pridelave koruze.

Projekti so pomembni za razvoj aktivnosti in produktov, ki jih drugače težko financiraš, meni dr. Janez Benedičič, nosilec naziva Inovativni mladi kmet 2013. Kot primer je navedel snovanje EIP projekta Seneno mleko in meso, ko so moči združili štirje kmetje. V Avstriji so poiskali kako zadeve potekajo tam in razmišljali kako jih urediti v Sloveniji. »V tistem času so se odprli EIP projekti in smo zadevo pograbili. Kot kmet imam zelo dobre izkušnje s projektom. Morda je potrebne nekoliko preveč administracije, včasih je problem počasen odziv Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki se pozno odziva na že vložene zahtevke, kar posledično pomeni, da napak iz nekega obdobja, v naslednjem ne moreš popraviti.«

Sogovorniki so kot predlog za nadaljnji razvoj kmetij s pomočjo sodelovanja in skupnega iskanja rešitev problemov slovenskih kmetij, navedli več možnosti. »Dejstvo je, da bo za ta namen v prihodnosti na razpolago nekaj manj sredstev. Fokus projektov bo moral biti veliko bolj ciljen in manj administrativno zahteven. Potrebno bo vzpostaviti sistem kako določiti prioritete ter dati jasne usmeritve glede strateških področij na katerih želimo narediti premik,« meni Ravnik in še, da so na MKGP dobrodošle ideje in pričakovanja deležnikov.

»Kmetijski svetovalci znanje večinoma črpamo prav s teh projektov. Imamo orodja, da se bodo vsa ta znanja, rešitve, prenesla naprej. Znanje, ki nastane znotraj EIP projektov je last celotne Evrope, treba ga je poiskati in uporabiti. Če so problem v neki državi že rešili, ga ni potrebno ponovno reševati, potrebno ga je le pripeljati na naše kmetije,« razlaga idejo meddržavnega prenosa znanj EIP projektov Jagodic.

Vse kaže, da so projekti EIP postali gonilo razvoja kmetijstva, zanimanja kmetov za projekte, se je poglobilo. Odvisno od projekta do projekta je uveljavitev rezultatov v praksi. Pomembno vlogo pri širjenju informacij imajo mediji, še posebej kmetijske oddaje in časopisi. Morda bi bilo smiselno vzpostaviti bazo projektnih partnerjev, ki bi omogočala združevanje ter širjenje pridobljenih znanj EIP projektov.

Udeleženci okrogle mize so razgovor zaključili s poudarkom na zavedanju dodane vrednosti projektov za kmetije ter izrazili upanje, da se pridobljeno prenesemo v prakso in zaživi. EIP projekti so zagotovo poživili kmetijsko sfero, odprle številne nove ideje, prinesli napredek in so pozitivni val ter priložnost in spodbuda za sodelovanje. »Ko se znanost sreča z ljudmi iz prakse, se rodi pravi napredek,« je ob koncu povedano povzela moderatorka dogodka.