Visoke temperature in pomanjkanje padavin že povzročajo težave v kmetijstvu

dr. Dušica Majer, KGZS

 

Pomanjkanje padavin in visoke temperature že močno vplivajo na kmetijske rastline, predvsem se pojavljajo težave na lahkih in plitvih tleh. Prizadete so predvsem nenamakane površine z vrtninami, poljščinami in sadovnjaki, močno prizadeto je tudi travinje, precej manj pa vinogradi. Okvirna ocena škode je od 20-50 %.

Zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur v preteklih mesecih (april, maj) so poljščine in vrtnine slabo oz. počasi kalile, rastline se niso do nastopa visokih temperatur primerno razrasle, zato so korenine, ki niso rastle v globino, temveč so se razvijale bližje površja, toliko bolj izpostavljene pregrevanju in pomanjkanju vlage. Težja tla so zaradi moče v maju in hitre otoplitve v juniju zelo zbita tudi v globljih plasteh. Posledice suše se kažejo v obliki širokih in globokih razpok v tleh, zaradi česar se padavinska voda hitro izgubi  iz površine tal. Na lahkih tleh je najprej prišlo do izpiranja hranil, nato pa ni bilo mogoče ustrezno prehraniti posevkov, hranila v tleh se zaradi suše niso raztopila, prav tako je bila pri temperaturah nad 30°C prekinjena fotosinteza.

Zadnji dež je sicer nekoliko osvežil rastline in zgornjo plast zemljine, vendar je sedaj evapotranspiracija tako močna, da je ta količina vode že porabljena. Ob tako visokih temperaturah in pogosto vetrovnem vremenu so dnevne izgube od 6-7 l. V teh razmerah je ključno namakanje, tam kjer so namakalni sistemi v polnem pogonu, so tudi posevki v dobri kondiciji.

Zaradi previsokih temperatur v juniju smo letos pri pridelavi plodovk v plastenjakih  naleteli na velik izbruh raznih talnih gliv. Pri visokih temperaturah je tudi težava v tem, da se ne tvori dovolj cvetnega prahu (npr. pri paradižniku) in je zato oplodnja na višjih etažah zelo skromna. Zaradi visokih temperatur je tudi izbruh nematod večji, predvsem v rastlinjakih in predvsem tam, kjer imamo ozek kolobar. Poleg tega je otežena tudi mobilnost kalcija in ga moramo obvezno aplicirati foliarno. Tudi pritisk škodljivcev je večji, ker se v takih pogojih nemoteno razmnožujejo, zato je potrebno izvajati redno opazovanje in redno varstvo rastlin. Nastajajo pa tudi opekline zaradi sonca, posebno na rastlinah (plodovke), ki so utrpele večji napad škodljivcev (rjava pršica,…).

Katere rastline so najbolj prizadete

Zaradi suše so prizadete skoraj vse poljščine in travinje. Največ škode pri poljščinah lahko pričakujemo na posevkih koruze, oljnih buč, krompirja in soje, manj znakov škode kažejo posevki sončnic. Zaradi suše so izredno prizadeti tudi posevki sejanega travinja. Primerno razviti posevki ajde kažejo znake uvelosti preko dneva, v nočnem času se stanje popravi.

Ječmen je v glavnem požet in v večini ni večjih škod zaradi suše, razen v Pomurju, kjer ocenjujejo, da je pri ječmenih izpad pridelka zaradi suše in vročine do 20 %.

Pri pšenicah  pričakujemo nižjo hektolitrsko težo. Suša je tako pri oljni ogrščici in pšenici povzročila prisilno dozorevanje, posledice pa se bodo pokazale na zmanjšanju pridelka in slabši kvaliteti pridelka. Zrna niso polna, če bo veliko  padavin bodo začela kaliti v klasu in tudi spodraščati.

Pozno sajena koruza je zastala v rasti. Pred zadnjimi padavinami je koruza na peščenih in prodnatih tleh ali na delih površin že zelo uvenela in je dosegla komaj 1/3 višine v primerjavi z manj prizadetimi posevki. Na najbolj prizadetih površinah tudi po padavinah opažamo še vedno posledice suše v obliki zvijanja listov, robovi listov rjavijo in stanje se tudi po padavinah ni bistveno izboljšalo.

Krompir je zaradi pomanjkanja vode v fazi polnjenja gomoljev močno prizadet. Zgodnje sorte krompirja so večinoma zaključile s polnjenjem gomoljev,  ozimne sorte pa gomoljev sploh ne polnijo. Tudi pri krompirju, ki se namaka, pričakujemo škode pri kakovosti gomoljev. Zaradi zelo visokih temperatur se tla močno ogrejejo, krompir pa zaradi visokih temperatur neha z rastjo - posledice so nepravilne oblike gomoljev in steklavost.

Soja je zastala v rasti, stroke nastavlja zelo nizko (kar pomeni izgube pri žetvi).

Oljne in navadne buče so velik porabnik vode in v tleh, kjer je manj humusa v tleh, so rastline zelo prizadete od suše. Posevki so slabo vznikli in rastli že v maju, dodatno pa jih je prizadelo še junijsko pomanjkanje vode. Cvetovi odpadajo, rast se je ustavila, pojavljajo se  sončni ožigi.

Sadovnjake je najprej prizadela pozeba, plodovi, ki so ostali, pa marsikje zaradi vročinskega šoka v zadnjih tednih, odpadajo. Prav tako se zaradi pomanjkanja vlage pojavljajo motnje pri diferenciaciji cvetnih nastavkov za naslednje leto. Na plitvih tleh in v mladih nasadih brez namakanja  se je rast ustavila, pojavljajo se toplotni ožigi listja in plodov, v nasadih jagodičja so večje težave z nekaterimi škodljivci. Zaradi visokih temperatur kasnimo s sajenjem novih nasadov jagod.

Travnike je bilo zaradi moče nemogoče pravočasno pokositi. Ko so jih končno pokosili, je nastopila močna suša, ki je predvsem na nagnjenih terenih in na peščenih tleh travno rušo dobesedno zažgala. Tudi pri travnikih, ki so bili zaradi suše manj poškodovani, je opaziti počasno rast. Predvidevamo, da bo najmanj en odkos manj, poleg tega je pospravljena krma slabe kvalitete.

Če se bo suša še nadaljevala, bo problem tudi pri strniščnih posevkih, ki bodo v letošnjem letu zaradi pomanjkanja  krme igrali še pomembno vlogo.

Hmelj bi moral doseči končno višino do konca junija, vendar večina hmeljišč to ni dosegla. Pri Savinjskem Goldingu se celo dogaja, da je začel že cveteti, kar je prezgodaj. Habitus rastline je bistveno manjši, kot je potencial posameznih sort, saj kljub namakanju pri temperaturi nad 30 stopinj hmelj preneha rasti. Enako velja tudi za visoki fižol.

Vrtnine na površinah brez namakanja so v zelo slabem stanju in začenjajo veneti. Velik izpad bo zlasti pri čebulnicah, kapusnicah in plodovkah, ki zahtevajo redno namakanje. Tudi v namakanih nasadih so vidne opekline na plodovih in listju, pogostejše so fiziološke motnje zaradi oteženega transporta kalcija. (priporočamo senčilne mreže, kjer je to le mogoče). Solatnice zaradi visokih temperatur hitreje prehajajo v generativno fazo in so zaradi tega tržno nezanimive. Paprika in kumare ob dosledni tehnologiji doslej najbolje prenašajo visoke temperature.

Za vinograde te temperature še ne predstavljajo kakšnih resnih težav zaradi suše. Trta ima globok koreninski sistem, zato ji suša škodi samo na plitvih - kamnitih tleh in pa v mladih nasadih, kjer je koreninski sistem manjši in nedokončno razvit -  tam trta že čuti pomanjkanje vode, spodnji listi rumenijo in se že tudi sušijo.

Suša po vsej Sloveniji

Suša in vročina sta zajeli celo Slovenijo tako, da se posledice že kažejo bolj ali manj povsod. Precejšnja razlika je bila v količini zadnjih obilnejših padavin, ko je v zahodnih delih Slovenije padlo tudi 50 l dežja na m2, v vzhodnem delu pa ponekod le 10 l . V Podravju so npr. v juniju na začetku julija (1. in 2.julija) dobili skupaj 6,3 l padavin in 5.julija le 12 l padavin. Razlika v padavinah se pozna na različnem stanju rastlin – tam, kjer so bile padavine obilnejše, so si rastline nekoliko opomogle, na območjih z manj padavinami, pa so rastline ostale prizadete in bodo posledice suše in vročine še opaznejše.

Zaradi sanacije predelne pregrade, ki trenutno poteka v zadrževalniku Vogršček,  primanjkuje vode za namakanje kmetijskih površin v spodnji Vipavski dolini. Škoda v kmetijski pridelavi zaradi pomanjkanja vode že nastaja. Najbolj so prizadeti pridelovalci zelenjave, teh je okrog 10 večjih in več kot 100 manjših, pa tudi vsi ostali kmetje – sadjarji (teh je kar nekaj 100), saj v obdobju poletne suše vodo nujno potrebujejo prav vse kmetijske kulture.

Izpad pridelka

Pri močno prizadetih posevkih koruze bo pridelek zmanjšan nad 50 %, pri nadaljevanju sušnega obdobja in vročinskega vala, bo velik delež posevkov koruze prešel v fazo metličenja in bo lahko izpad pridelka še večji, saj je faza cvetenja in zgodnjega nalivanja zrnja pri koruzi najbolj občutljiva za pomanjkanje vlage.

Pri žitih, predvsem pri zgodnjih sortah ječmenov, vidimo da so klasi iz leg, ki so bile izpostavljene pozebam v aprilu prazni, na drugih delih istih njiv pa se zrna ne polnijo dobro.

Zaradi vročine in suše oljna ogrščica prisilno dozoreva in pridelki bodo lahko zmanjšani za vsaj 30 %, v primeru močnejših nalivov in toče v naslednjih dnevih do žetve tudi do 100 %.

Pri prisilno dozoreli pšenici lahko ocenjujemo  izpad pridelka med 30-40 % in težave zaradi kakovosti zaradi neenakomernega zorenja, ki je precejšnja težava pri odločanju o času žetve.

Po prvih ocenah bo pri krompirju izpad od 40 do 50 %. Gomolji so skoraj  za polovico manjši kot v običajnih letih. Ob obilnih padavinah se lahko začne ponovna rast gomoljev, ponovno polnjenje gomoljev, pokanje gomoljev … kar pomeni  da bo krompir neprimeren za prodajo. 

Soja v času cvetenja potrebuje primerno zračno in talno vlago ter ne previsokih temperatur - če karkoli od naštetega ne ustreza, je pridelek manjši ali pa ga ni.  Če se bo vročinski val in pomanjkanje vode nadaljevalo, lahko na lažjih tipih tal pričakujemo med 30-50 % izpad pridelka.

Tudi pri oljnih bučah ocenjujemo, da bo pridelek precej zmanjšan, lahko tudi do 50 %.

Manjši bodo tudi pridelki vrtnin na njivah, kjer se ne namaka (plodovke, čebula, stročnice, kapusnice), ocenjujemo, da za vsaj 30 do 40 %.

Manjši je pridelek na trajnem travinju do sedaj 1. košnja 25 % manjši pridelki, pridelki 2. košnje so zaradi suše v juniju manjši za 50 %.

Morebitne prednosti suše

Trenutne razmere kmetijskim rastlinam, ki jih gojimo pri nas, ne ustrezajo. Deloma bi lahko bolj ustrezale rastlinam, ki so v fazi dozorevanja oz. v času  spravila (oljna ogrščica, ječmen, zg. pšenica). Sicer pa imajo vse rastline potrebo po vodi, ki pa je seveda različna. Tako npr. imajo špargelj, česen, šalotka, čebula manjše potrebe po vodi (600 – 700 m3 vode na hektar), največje potrebe po vodi pa imajo plodovke, približno 3500 m3 na hektar.

dr. Dušica Majer, KGZS