Na seji UO tudi o strateškem načrtu Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027

Čeprav se uradna javna razprava o novem strateškem načrtu šele pričenja, pa že sedaj buri duhove in sproža določene pomisleke o predlaganih rešitvah

Člani upravnega odbora KGZS (UO) so na 4. seji, ki je bila 7. julija v prostorih zbornice v Ljubljani, največ pozornosti namenili prav predlogu strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027. Gre za pomemben dokument, ki bo določil priliv in črpanje evropskih ter državnih sredstev za prihodnjih šest let ter s tem tudi začrtal razvoj slovenskega kmetijstva za to obdobje. Temu primerna je tudi pozornost, ki jo temu dokumentu posvečajo organi zbornice. Da bi lahko vodstvo zbornice vključilo čim večje število zainteresiranih, bodo razprave o načrtu potekale po vseh območnih enotah. Tako zbrana mnenja in pripombe bodo nato v skupen dokument strnili organi zbornice (upravni odbor in svet).

Je pa že razprava na sami seji pokazala, da ima predlog strateškega načrta kar nekaj pomanjkljivosti. Tako so člani Upravnega odbora pozvali MKGP, da že do prve javne razprave pripravi izračune, po kateri se bo dalo ugotoviti, kaj tovrstne spremembe, torej novi ukrepi oziroma intervencije, pomenijo za kmetijo. KGZS se prav tako ne strinja s prenosom sredstev v višini 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber SKP in predlaga, da se ta sredstva v drugem stebru nadomestijo iz drugih virov. Sicer pa UO pričakuje, da bodo člani zbornice izkoristili priložnost in na predstavitvah strateškega načrta po območnih enotah povedali svoje mnenje.

Upravni odbor KGZS se je tudi seznanil z vsebino Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in s trenutnimi aktivnostmi glede obravnave predloga zakona. Tako predlaga, da se pri vrstnem redu predkupnih upravičencev v 2. in 3. točki spremenita spodnja in zgornja meja primerljivih kmetijskih površin, ki jih mora imeti v lasti nosilec kmetijskega gospodarstva, in sicer spodnja meja s petih na štiri hektarje in zgornja meja s 100 na 200 ha. Prav tako naj  ostane postopek zakupa državne zemlje nespremenjen vključno s prednostnimi upravičenci, medtem ko naj drugi zakupi potekajo skladno z Zakonom o obligacijskih razmerjih. Zbornica tudi predlaga, da se pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč dvigne odškodnina pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč za faktor 1,5.