Foto Pexels

Strokovne službe KGZS pozivajo rejce perutnine k nujnosti izvajanju biovarnostnih ukrepov za preprečitev vnosa ptičje gripe. Nedavno poginul labod v občini Piran je bil okužen z visoko patogeno aviarno influenco. Pri labodu je potrjen podtip H5N8, ki ni nevaren za ljudi.

Ključne besede: Ptičja gripa, Aviarna influenca

Divje vodne ptice sicer redko zbolevajo zaradi aviarne influence. Kljub temu se v zadnjih letih pri prostoživečih pticah vedno pogosteje pojavljajo podtipi HPAI, ki lahko pri določenih vrstah povzročijo povečan pogin. Labodi veljajo za indikatorske ptice, pri katerih je mogoče zgodaj ugotoviti izbruh bolezni, saj so zaradi barve zelo opazni v okolju.

Rejci perutnine, zavarujte svoje reje

Ptičja gripa (aviarna influenca) je skrajno nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša:

• s stiki zdravih živali z bolnimi,
• njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in
• okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso)
• kontaminirano krmo, vodo in nastiljem.

Pomemben dejavnik pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

V primeru okužbe v reji je potrebno celotno rejo usmrtiti in neškodljivo uničiti. Omeji in prepove se promet in trgovanja s perutnino, mesom in proizvodi. Zato prosimo vse rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo.

PREVENTIVNI UKREPI za varovanje reje

• Preprečite stik divjih živali z domačo perutnino

Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu.

• Vodna zajetja, ki služijo za napajanje zavarujte, da se ne okužijo z izločki divjih ptic

Vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam.

Če vodnega zajetja ne morete zavarovati pred divjimi pticami, potem je potrebna obdelava vode pred napajanjem rejne perutnine

Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop tudi divje vodne ptice, je potrebno vodo pred uporabo obdelati, da morebitno priisoten virus postane neeaktiven: prekuhavanje vode, uporaba filtrov (ki so deklarirani, da odstranijo patogene mikrobe – tudi viruse), UV razkuževanja ali dodatek kemijskih substanc, kot je klor – po navodilih proizvajalca;

• Prepoved vstopa v rejo, posebno še, če niso nujni

Omejite stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje biovarnostne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino: namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok.

• Reja perutnine z izpusti – čim manj, še bolje nič

Rejci, ki redite perutnino z izpusti, omejite dnevni izpust  na najkrajši možni čas in upoštevajte stroge biovarnostne ukrepe. V času izpzsta pod nobenim pogojem ne smejo živali priti v stik z divjimi in njihovimi izločki.

Znakih, ki bi lahko kazali na okužbo s ptičjo gripo v reji so:

• zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 20 %);
• padec nesnosti (za več kot 5 %, več kot dva dni);
• povečan pogin (v enem tednu za več kot 3 %);
• spremembe, ki kažejo na ptičjo gripo - greben ali noge se obarvajo modrikasto, pojavi kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic.

Če opazite katerega od teh znakov, javite najbližji veterinarski organizaciji.

O nevarnosti ptičje gripe smo pred kratkim sporočali v tekstu Opozorilo rejcem perutnine, ptičja gripa na Hrvaškem.