Po invaziji na Ukrajino je prišlo do nenadnega zvišanja cen zemeljskega plina, kar je med drugim povzročilo tudi močno zvišanje cen gnojil iz uvoza in upad proizvodnje gnojil v večjem obsegu v Evropski uniji. Cene dušikovih gnojil so se npr. septembra 2022 medletno zvišale za 149 %, kar je postalo velika težava za kmete v času, ko so se tudi drugi vhodni stroški močno zvišali.

Ključne besede: cene rudninskih gnojil

Zaradi nestabilnega položaja na trgu z gnojili se kmetje težko odločijo glede nakupa gnojil. Pri različnih sogovornikih, ki poznajo trg z gnojili, smo poskušali pridobiti informacije, kako bo z oskrbo in cenami gnojil. Napovedi glede oskrbe z gnojili in cen gnojil v Sloveniji so nehvaležne in tudi precej različne, od tega, da bo gnojil dovolj in bodo cene padle, do tistih manj optimističnih, ki izražajo bojazen, da bo na trgu primanjkovalo gnojil in bo zato cena višja. Večina sogovornikov se strinja, da je najbolje v tem času nabaviti od 30 do 50 % potrebnih količin gnojil, z nabavo preostalih količin pa počakati do spomladi.

O zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil je 21. 11. 2022 razpravljal tudi Svet EU za kmetijstvo in ribištvo. Prilagamo povzetek stališč Slovenije do te problematike.

Sporočilo Evropske komisije o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil in stališče Republike Slovenije 

»Slovenija pozdravlja napore in aktivnost Unije, da se naslovi razpoložljivost in cenovno dostopnost gnojil, ter dolgoročno, da postane kmetijstvo v Uniji manj odvisno od uvoza gnojil. To je pomembno tudi z vidika prehoda na trajnostne sisteme pridelave in predelave hrane ter varnosti preskrbe s hrano na splošno.

Slovenija se strinja, da so potrebni kratkoročni ukrepi, v obliki podpore domačim proizvajalcem gnojil in kmetom, kot tudi dolgoročne rešitve s katerimi bi zagotovili večjo učinkovitost rabe gnojil, spodbudili proizvodnjo dušičnih gnojil z zeleno energijo ter zmanjšali odvisnost EU od uvoza. Hkrati Slovenija pozdravlja celovitost sporočila, ki naslavlja tudi globalni vidik visokih cen gnojil in s tem zagotavljanje globalne varnosti ter s tem povezane predlagane aktivnosti EU.

Z vidika izboljšanja učinkovitosti rabe v kmetijstvu so ključnega pomena izobraževanje kmetov, raziskave za izboljšanje znanja, uvajanje novih praks kmetovanja in krepitev krožnega gospodarstva. Strateški načrti Skupne kmetijske politike (SKP) te vidike že naslavljajo in predstavljajo pomembno orodje za doseganje zastavljenih ciljev. Glede na dimenzijo izziva pa bi bilo poleg SKP potrebno zagotoviti še druge finančne vire.

Slovenija pozdravlja, da sporočilo naslavlja tudi globalne vidike visokih cen gnojil za zagotavljanje globalne prehranske varnosti.«

Obrazložitev

Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, 21. 11. 2022, je Komisija predstavila Sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil.

Zaradi naraščajočih cen in težav z dobavljivostjo gnojil v Uniji so Evropski parlament in države članice v okviru razprave na septembrski seji Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pozvale Evropsko komisijo k pripravi vseevropske strategije za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča industrija gnojil v Evropi, saj proizvajalci gnojil zmanjšujejo proizvodnjo zaradi naraščajočih cen energije.

Sporočilo »Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil« ugotavlja, da visoke cene gnojil in težave pri dobavljivosti gnojil, kar je posledica invazije na Ukrajino, predstavljajo resno tveganje za prehransko varnost na globalni ravni, še zlasti za države v razvoju. Manjša uporaba gnojil, zlasti dušikovih, ima kot posledico znižanje proizvodnje in s tem manj hrane. 

Evropska unija je močno odvisna od uvoza surovin za proizvodnjo gnojil, kot so zemeljski plin, fosfat in pepelika (kalijev karbonat). Surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji gnojil, so neenakomerno porazdeljene po svetu, to velja tako za plin kot tudi za fosfor in kalij. V lanskem letu je bila odvisnost Unije od uvoza zemeljskega plina 83 %. Odvisnost Unije od uvoza kalija 85 %, fosforja 70 % in 30 % za dušikove spojine in gnojila.

Približno 64 % uvoza pepelike v EU izvira iz Rusije in Belorusije. Sankcije EU sicer ne obsegajo gnojil, a ruska podjetja za proizvodnjo gnojil trdijo, da njihov izvoz ovirajo dodatne trgovinske ovire, ki so posledica vojnih trgovinskih omejitev. V prvih šestih mesecih leta 2022 je prišlo do 13 % zmanjšanja uvoza gnojil. Unija išče alternativne dobavitelje surovin, ki so potrebne pri proizvodnji gnojil (ZDA, Oman, Turkmenistan, Katar, Egipt in Alžirija).

Komisija je poleti predlagala začasno opustitev dajatev za uvoz amonijaka in sečnine do konca leta 2024, pri čemer sta iz opustitve izključeni Rusija in Belorusija. Unija je sprejela tudi ukrepe za zagotovitev oskrbe in stabilnosti na trgih s plinom (REPowerEU), ki med drugim obsegajo ukrepe za razogljičenje trgov plina, spodbujanje uporabe plina iz obnovljivih virov energije, varčevanja z energijo ter diverzifikacijo oskrbe. V sporočilu »Varen plin za varno zimo« julija, v katerem se sektor gnojil omenja kot družbeno kritični kmetijski sektor, se poziva države članice, naj zagotovijo stalen in nemoten dostop do zemeljskega plina za proizvajalce gnojil v primeru racioniranja rabe plina.

Evropa ima sicer močno industrijo gnojil (več kot 120 proizvodnih obratov, ki povprečno letno proizvedejo 40,2 milijona ton mineralnih gnojil), vendar je ta pod pritiskom visokih cen zemeljskega plina v zadnjem obdobju znižala obseg proizvodnje. Cene gnojil so se septembra 2022 medletno zvišale za 149 % za dušikova gnojila, kar je postalo velika težava za kmete v času, ko so se tudi drugi vhodni stroški močno zvišali. Zato kmetje odlašajo z nakupi gnojil za setev ozimnih posevkov, slednje velja tudi za Slovenijo. Količina gnojil, ki so jih kmetje kupili poleti 2022, se je zmanjšala za približno 20 % v primerjavi s prejšnjimi leti (10 milijonov ton dušikovih gnojil). Gnojila namreč predstavljajo pomemben delež vložkov kmetov, približno 6 % v povprečju v obdobju 2017-2020, in 12 % za specializirane poljedelce.

Med ukrepi iz sporočila so poziv državam članicam, naj zagotovijo stalen in nemoten dostop do zemeljskega plina za proizvajalce gnojil, v primeru, da pride do racionaliziranja uporabe plina. Prav tako spodbuja države članice k oblikovanju pomoči v okviru kriznega okvira za državno pomoč za podporo kmetom in proizvajalcem gnojil kot tudi uporabi (neporabljenih) finančnih virov iz sklada za kohezijo oziroma sklada za okrevanje ali pa s financiranjem iz solidarnostnega prispevka (140 milijard EUR), uvedenega za proizvajalce fosilnih goriv, ki so ustvarili ogromne dobičke na račun naraščajočih cen energije. Poleg tega lahko država članica izvede nakup gnojil po bolj konkurenčnih tržnih cenah (glede na pogajalsko moč) in posledično omogoči nižjo ceno za pridelovalce (v tem bi bil element državne pomoči), ob upoštevanju veljavnih omejitve okvira.

Komisija namerava z državami članicami tudi preučiti primernost novega, izrednega podpornega ukrepa, ki bi se financiral iz krizne rezerve v kmetijstvu. Komisija bo bedela nad izvajanjem načrtovanih intervencij iz strateških načrtov držav članic za SKP na področju trajnostnega gnojenja. Komisija bo sodelovala z državami članicami za časovno ustrezno izvedbo postopka revizije strateških načrtov v smeri krepitve uporabe instrumentov, kot so načrti upravljanja s hranili, precizno kmetovanje, ekološko kmetovanje, kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi, agroekologija, uporaba stročnic v shemi kolobarjenja ter svetovanje in usposabljanje o upravljanju s hranili ter sheme za podnebje in okolje (SOPO shema) za spodbujanje organskega gnojenja.

Komisija načrtuje izboljšati preglednost trga gnojil z novim observatorijem, podobno kot je vzpostavljen za sektor mleka in mlečnih proizvodov ter mesa. Med ukrepi za povečanje avtonomije Unije na področju gnojil se omenjajo zamenjava mineralnih gnojil z organskimi gnojili in hranil iz recikliranih tokov odpadkov ter krepitev preusmeritve evropske industrije dušikovih gnojil v zeleni amonijak.

Na mednarodni ravni bo Unija aktivno sodelovala s partnerskimi državami, da bi zmanjšala njihovo potrebo po uvozu gnojil, hkrati pa obravnavala razpoložljivost in cenovno dostopnost gnojil v dvostranskih in večstranskih forumih. Prispevala bo tudi k ustreznim mednarodnim pobudam, vključno z informacijskim sistemom za kmetijske trge (ang. Agricultural Market Information System – AMIS) in svetovnim izzivom za gnojila (ang. Global Fertilizer Challenge).

Še zlasti v luči cilja, ki izhaja iz Strategije »Od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, na področju gnojil, tj. zmanjšanja uporabe gnojil za vsaj 20 % do leta 2030, bodo usmerjene aktivnosti Unije za znatno manjšo odvisnost od uvoženih mineralnih gnojil. To bo mogoče doseči s povečanjem učinkovitosti uporabe dušika na kmetiji (finančna podpora za intervencije v novi reformirani SKP 2023-2027), z uporabo preciznega kmetovanja, nadaljnjim razvojem, uvajanjem in krepitev pristopov krožnega gospodarstva (recikliranje z uporabo hranil iz odpadnih voda; uporaba predelanega gnoja (RENURE gnojila) oziroma zamenjava mineralnih gnojil z organskimi gnojili, kot so živinski gnoj, blato iz čistilnih naprav in biološki odpadki), ter gojenjem poljščin, ki zahtevajo manj dušikovih gnojil, gojenjem poljščin, ki vežejo dušik in tako hranijo tla, oziroma vmesnimi posevki za povečanje zelenega gnojenja in organske snovi v tleh.