Foto Pexels

Zaradi novih pojavov visoko patogene aviarne influence (HPAI) pri divjih pticah v Sloveniji in v drugih evropskih državah, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poziva rejce perutnine in ptic v ujetništvu k doslednemu upoštevanju in izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjene HPAI.

Ključne besede: ptičja gripa, aviarna influenca

Kot v večini evropskih držav se tudi v Sloveniji pojavljajo primeri HPAI podtipa H5N1. Do sedaj so bili primeri potrjeni pri divjih pticah (labodih grbcih) v občinah Apače, Lenart, Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Piran.

Priporočila za zmanjšanje tveganja

Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 21. oktobra letos sprejelo Državno središče za nadzor bolezni:

• gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
• vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
• pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo in aktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok, in podobno);
• omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali;
• izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic;
• izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znaki, ki kažejo na pojav bolezni

V skladu s 17. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti morajo imetniki živali takoj obvestiti veterinarsko organizacijo, če se pojavijo naslednji znaki:

• zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 odstotkov;
• padec nesnosti za več kot 5 odstotkov, ki traja že več kot dva dni;
• povišan dnevni pogin za več kot 3-krat od pričakovanega;
• pojav kakršnih koli kliničnih znakov ali posmrtnih sprememb, ki kažejo na aviarno influenco: ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki; lahko se pojavijo tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti)

Poleg tega UVHVVR poziva sprehajalce oziroma obiskovalce parkov in območij, kjer se zadržujejo divje vodne ptice, da jih ne krmijo. S tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih ter posledično možnost prenosa virusa med njimi oziroma preko kontaminirane obutve in obleke na perutnino in ptice v ujetništvu.